Jedro

Glede na okoliščino, da je tožnik vložil prošnjo za BPP v mesecu maju 2018, je zlasti pomembna prehodna določba drugega odstavka 7. člena novele ZSVarPre-F, po kateri se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (upoštevaje drugi odstavek 14. člena ZBPP to velja tudi za postopke ugotavljanja upravičenosti do BPP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem zakonu, torej noveli ZSVarPre-F. Glede na to sodišče pritrjuje tožniku, da je organ pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja nepravilno uporabil zakon, saj je upošteval znesek minimalnega dohodka v višini 297,53 EUR in ni upošteval novele ZSVarPre-F, kot bi moral.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1375/2018 z dne 8. 6. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah ..., zaradi vrnitve poslovne sposobnosti. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP 11. 5. 2018 ter da je bila prošnja 17. 5. 2018 posredovana organu za BPP v pristojno reševanje. Organ se sklicuje na 11., 12. ter 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) organ ugotavlja, da je bil tožnikov dohodek v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, to je v mesecih od februarja do aprila 2018, skupno v višini 2.595,09 EUR (neto pokojnine tožnika). Glede na dejstvo, da je tožnik v postopku osebnega stečaja, ki se vodi pod opr. št. ..., je dejansko upravičen do izplačila v višini 76 % bruto minimalne plače, to je 1.921,56 EUR skupno. Glede na to organ ugotavlja, da je povprečni mesečni dohodek tožnika 640,52 EUR, kar presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka; osnovni znesek minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, je v trenutku vložitve prošnje (to je dne 11. 5. 2018) namreč znašal 297,53 EUR in glede na ta znesek se uporabljajo preračunani pogoji za ugotavljanje materialnega položaja tožnika. Glede na to znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 595,06 EUR, s čemer dohodki v taki višini izključujejo pravico tožnika do BPP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker ne tožnik niti njegova zakonita zastopnica 11. 5. 2018 nista vložila nobene prošnje za BPP. Tožnik je namreč dne 11. 5. 2018 pri Okrajnem sodišču v Domžalah zaprosil, da se mu na podlagi 31. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) na stroške sodišča ali na stroške Centra za socialno delo Domžale za postopek zaradi vrnitve poslovne sposobnosti postavi odvetnika. Zahtevek je Okrajno sodišče v Domžalah zavrnilo s sklepom ... z dne 16. 5. 2018; v obrazložitvi sklepa je v 5. točki zapisalo, da bo predlog tožnika za postavitev odvetnika štelo kot prošnjo za BPP in jo posredovalo pristojnemu sodišču. Po pravnomočnosti tega sklepa je zakonita zastopnica tožnika Okrajnemu sodišču v Domžalah sporočila, da se strinja s 5. točko v tem, da sodišče tožniku zagotovi brezplačnega odvetnika na podlagi določb ZBPP. Zato prošnja za BPP s strani skrbnice ni bila podana oziroma je bila prošnja za BPP vložena s strani Okrajnega sodišča v Domžalah, in to v času, ko je že veljala novela Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ZSVarPre-F. Po tej noveli pa od 1. 6. 2018 dalje znaša socialnovarstveni prejemek 385,05 EUR, torej glede na dvakratnik tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev redne BPP. Izpodbijana odločba je tako nezakonita tudi iz razloga, ker organ v času odločanja ni upošteval veljavnega zneska socialnovarstvenega prejemka v višini 385,05 EUR ter je posledično nepravilno ugotovil, da tožnik s prejemki v višini 640,00 EUR mesečno presega finančni cenzus za redno BPP, ki od 1. 6. 2018 dalje znaša 770,10 EUR. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Tožnik še dodaja, da mu je Okrajno sodišče v Domžalah v postopku ... dovolilo samostojno nastopanje, kar naj sodišče v predmetnem postopku upošteva ter sodne odločbe vroča tožniku neposredno.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ materialni položaj tožnika kot podlago za odločitev o njegovi prošnji za BPP ugotovil ob pravilni uporabi zakona.

6. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po drugem odstavku tega člena se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Po drugem odstavku 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 7. ZSVarPre (na katerega uporabo odkazuje ZBPP v citiranih določbah 13. in 14. člena) v prvem odstavku 20. člena (ki je relevanten za ugotavljanje lastnega dohodka samske osebe, kar je tožnik in to ni sporno) določa, da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

8. Osnovni znesek minimalnega dohodka pa je v času izdaje izpodbijane odločbe (bil) določen v 8. členu ZSVarPre, na podlagi novele ZSVarPre-F v višini 331, 26 EUR. Glede na to je treba upoštevati (tudi) določbe o uveljavitvi in začetku uporabe te zakonske novele (8. člen novele): da se novela uporablja od 1. 6. 2018, da se osnovni znesek minimalnega dohodka, določen v spremenjenem 8. členu zakona, uporablja od 1. 1. 2019 ter da se do tedaj osnovni znesek minimalnega dohodka določi v višini 385,00 EUR. Glede na okoliščino, da je tožnik vložil prošnjo za BPP v mesecu maju 2018, pa je zlasti pomembna prehodna določba drugega odstavka 7. člena novele ZSVarPre-F, po kateri se postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka (upoštevaje citirani drugi odstavek 14. člena ZBPP to velja tudi za postopke ugotavljanja upravičenosti do BPP) na podlagi vloženih vlog na prvi stopnji maja 2018 dokončajo po tem zakonu, torej noveli ZSVarPre-F. 9. Glede na navedeno sodišče pritrjuje tožniku, da je organ pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja nepravilno uporabil zakon, saj je upošteval znesek minimalnega dohodka v višini 297,53 EUR in ni upošteval novele ZSVarPre-F, kot bi moral. Zaradi tega pa je - ob upoštevanju višine povprečnega mesečnega dohodka tožnika 640,52 EUR, ki ni sporna - nepravilen njegov pravni zaključek, da tožnik ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja ter nepravilna na tem zaključku temelječa odločitev o zavrnitvi tožniku prošnje za BPP.

10. Tožnik v tožbi navaja tudi, da naj bi 11. 5. 2018, kot je to upošteval pri odločanju organ za BPP, ne vložil prošnje za BPP ter da naj bi prošnjo za BPP (kasneje) vložilo Okrajno sodišče v Domžalah. Tudi kolikor je tožnik navedbo podal, da bi s tem utemeljil svoje trditve, da bi moral organ upoštevati znesek minimalnega dohodka, določen v noveli ZSVarPre-F, in v čemer mu je sodišče (že) pritrdilo, na tožbene navedbe v zvezi z vložitvijo tožnikove prošnje (časom, načinom) v nadaljevanju odgovarja. Spisna dokumentacija upravnega spisa izkazuje, da je tožnik pri Okrajnem sodišču v Domžalah 11. 5. 2018 vložil predlog, da se mu na podlagi 31. člena ZDZdr za postopek zaradi vrnitve poslovne sposobnosti na račun sodišča, države ali centra za socialno delo postavi odvetnika ter da je navedeno sodišče njegov predlog s sklepom ... z dne 16. 5. 2018 zavrnilo, v obrazložitvi sklepa pa med drugim navedlo, da bo tožnikovo prošnjo kot prošnjo za BPP posredovalo v reševanje organu, pristojnemu za BPP, kar je z dopisom z dne 17. 5. 2018 tudi storilo. S takim postopanjem s tožnikovo vlogo z dne 11. 5. 2018 pa se je, kot izhaja iz dopisa v spisu z dne 5. 6. 2018, izrecno strinjala tudi njegova skrbnica. Okrajno sodišče v Domžalah je po navedenem organu za BPP prošnjo tožnika, vloženo pri njem 11. 5. 2018, zgolj odstopilo (v pristojno reševanje), ob tem ko po ZBPP prošnjo za BPP tudi sicer lahko vloži le prosilec (32., 34. člen ZBPP) ter ne tudi sodišče. 11. Sodišče dodaja, da se v predmetnem sodnem postopku tožnik ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da naj bi mu Okrajno sodišče v Domžalah v postopku zaradi vrnitve poslovne sposobnosti dovolilo samostojno nastopanje.

12. Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo izpodbijane odločbe zakon ni bil pravilno uporabljen ter da niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča v tej sodbi o uporabi materialnega prava.