Jedro

Kandidatno listo je mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ, če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Glede na pravila stranke, ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji te stranke. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana odločba potrdi.

Obrazložitev

1.Državna volilna komisija (v nadaljevanju toženka) je z odločbo št. 041-36/2026-1 z dne 25. 2. 2026 na podlagi 104. člena Zakona o volitvah v državni zbor1 (v nadaljevanju ZVDZ) po uradni dolžnosti razveljavila odločbo Volilne komisije volilne enote 4.000 Ljubljana Bežigrad št. 041-1/2026-39 z dne 23. 2. 2026 in zavrnila skupno listo kandidatov za volitve v Državni zbor z imenom "A. in B.", ki sta jo vložili politični stranki C. in B.

2.Predstavnik liste kandidatov (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo. V njej toženki in Vrhovnemu sodišču očita načrtno onemogočanje kandidature A. na volitvah ter napad na demokracijo, pri čemer jima očita povezavo in (so)odvisnost, razlog pa naj bi bil program stranke, ki se nanaša na sodstvo. Nadalje si zastavlja vprašanje, kdo je določil listo kandidatov A., kdo so člani stranke, ali so zraven samo sedeli simpatizerji in ali je že njihova prisotnost dejansko demokratično kontaminirala odločanje, pri čemer pojasnjuje, da je ključno vprašanje, ali že sama prisotnost simpatizerja v istem prostoru vpliva na molekularno strukturo glasovanja in posledično na zakonitost določitve kandidatne liste. Nato razvije "teorijo kvantnega delegata" ter obrazloži "geodetski elaborat o prenosu politične mase med volilnimi enotami".

3.Nasprotuje stališču toženke, da je predložil premalo podpor s podpisi. Navaja, da iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ - ki bi ga toženka v okoliščinah konkretnega primera morala uporabiti, pa je namesto tega napačno opredelila, da gre za primer po četrtem odstavku tega člena - ne izhaja zahteva, da listo kandidatov določijo vsi člani politične stranke, kar bi bilo tudi praktično neizvedljivo. Zavzema se za širšo razlago navedene določbe tako, da zajema delegatski sistem kot organizirano obliko članskega odločanja. Posebej izpostavi, da so v konkretnem primeru o listi kandidatov A. glasovali izključno člani stranke, ne pa tudi simpatizerji ali člani stranke s stalnim prebivališčem v drugih volilnih enotah, četudi so bili prisotni na volilni konferenci. Opozarja, da jim ni bila dana možnost dokazovanja tega dejstva.

4.Pritožnik še uveljavlja, da je zavrnitev liste v celoti nesorazmerna glede na število zbranih podpisov, dejansko podporo volivcev in izveden postopek določitve kandidatov. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da je bila lista kandidatov zakonito vložena, ali vsaj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, podredno pa, da začne postopek za oceno ustavnosti sprejete razlage 43. člena ZVDZ pred Ustavnim sodiščem.

5.3. Pritožba je bila posredovana v odgovor toženki, ki na pritožbo ni odgovorila, posredovala pa je celotno dokumentacijo spisa.

6.4. Pritožba ni utemeljena.

7.5. Izpodbijana odločitev temelji na presoji toženke, da lista kandidatov ni podprta z zadostnim številom podpisov volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti.

8.6. Kot poudarja pritožnik sam (str. 8 pritožbe), je kandidatno listo mogoče obravnavati po tretjem odstavku 43. člena ZVDZ,2 če jo določijo člani politične stranke, ki imajo stalno prebivališče v tej volilni enoti in če je določena po postopku, določenem v pravilih stranke. Nesporno je, da skladno s četrtim odstavkom 4. člena pravil B. listo kandidatov določijo delegati v tajnem glasovanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena pravil B. pa delegate imenuje Svet B. izmed članov B. in simpatizerjev te stranke. Glede na pravila B., ki jih je treba spoštovati pri določanju kandidatne liste (prvi odstavek 43. člena ZVDZ), torej kandidatno listo lahko določajo tako člani kot simpatizerji B. Čim pa kandidatno listo določajo (tudi) slednji, pogoji iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ niso izpolnjeni.

9.7. Glede na opisana pravila B. torej ne more biti nesporno, da so kandidatno listo v konkretnem primeru določali izključno člani B., kot zatrjuje pritožnik. Pritožnik nadalje zatrjuje, da mu ne v postopku potrjevanja kandidature pred pristojno volilno komisijo ne v postopku pred Vrhovnim sodiščem ni bila dana možnost dokazovati, da so kandidaturo določali izključno člani stranke. Vendar v zvezi z ugotavljanjem dejstev v postopku potrjevanja kandidatnih list velja ustaljena praksa Vrhovnega in Ustavnega sodišča, da se morajo volitve odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato je oprava vseh volilnih opravil omejena s kratkimi zakonskimi roki. Zaradi omejenega časovnega obdobja ni mogoče od pristojnih volilnih komisij zahtevati, naj po uradni dolžnosti ugotavljajo ustrezna pravno pomembna dejstva, ali dopustiti dopolnjevanja ali popravljanja že opravljenih volilnih opravil, temveč je mogoče dopustiti le odpravljanje formalnih pomanjkljivosti.3 Posledično mora politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste.4 Vse povedano po presoji Vrhovnega sodišča velja tudi za vprašanje, ali so kandidate določali izključno člani B., od česar je odvisna uporaba tretjega odstavka 43. člena ZVDZ. Četudi je torej na predlagatelju kandidatne liste breme izkazati izpolnjevanje zakonskih pogojev, iz dokumentacije, predložene volilni komisiji, ni mogoče razbrati podatkov o (ne)članstvu delegatov.

10.8. Še tem bolj vse povedano velja v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem, v katerem je zaradi zelo kratkega roka za odločanje Vrhovnega sodišča trditveno in dokazno breme na strani pritožnika. Zaradi kratkih rokov in narave volilnega postopka ni mogoče od Vrhovnega sodišča zahtevati oziroma pričakovati, da po uradni dolžnosti ugotavlja pravno pomembna in relevantna dejstva ali dopusti dopolnjevanje ali popravljanje formalnih pomanjkljivosti.5 Kljub temu pritožnik tudi v pritožbi ostaja na ravni pavšalnih navedb, da so kandidatno listo določili le člani stranke, in glede tega ne ponudi nikakršnih dokazov.

11.9. Vrhovno sodišče k temu dodaja, da morebitno neizpolnjevanje pogojev iz tretjega odstavka 43. člena ZVDZ ne pomeni, da je stranki odvzeta možnost sodelovanja na volitvah. Pomeni zgolj, da lahko sodeluje pod pogoji iz četrtega odstavka 43. člena ZVDZ, skladno s katerim je treba kandidatni listi predložiti 100 in ne 50 podpisov volivcev. Iz prakse Ustavnega sodišča6 izhaja, da tako 100 kot 50 podpisov volivcev v volilni enoti7 ne onemogoča kandidiranja listam, za katere obstaja vsaj minimalna možnost, da bi pri delitvi mandatov na ravni volilnih enot (glede na volilni količnik, ki znaša eno enajstino oddanih glasov v volilni enoti) ali pri delitvi mandatov na državni ravni (glede na volilni prag treh mandatov) pridobile kakšen poslanski mandat. Posledično takšni zahtevani podpori ni mogoče očitati, da omejuje pasivno volilno pravico.

12.10. Pritožnik s sklicevanjem na načelo sorazmernosti smiselno predlaga še delno zavrnitev kandidatne liste z uporabo pooblastila iz tretjega odstavka 56. člena ZVDZ. Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da je delna zavrnitev kandidatne liste možna le glede posameznih kandidatov, torej kadar za zavrnitev obstaja zakonski razlog, ki se tiče posamezne kandidature in ne (celotne) liste kandidatov.8 Ker se v konkretnem primeru ugotovljene vsebinske pomanjkljivosti nanašajo na kandidatno listo, zavrnitev posameznih kandidatov ne pride v poštev.

13.11. Sklepno Vrhovno sodišče odgovarja še na očitek o pristranskem sojenju. V tem upravnem sporu je predmet preizkusa pravilnost in zakonitost izdane odločbe in se torej presoja osredotoča na vprašanje izpolnjenosti zakonskih pogojev za vložitev liste kandidatov, ne pa na politično vsebino oziroma program stranke, s katerim ta želi na volitvah uspeti. Pritožnikov očitek ostaja na ravni namigovanj, svojih pomislekov pa tudi ni izrazil preko drugih procesnih sredstev, na primer instituta izločitve, zato ga Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrača.

14.12. Ostale pritožbene navedbe za odločitev Vrhovnega sodišča niso odločilnega pomena, zato se do njih ni opredelilo.

15.13. Ker je izpodbijana odločba po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita, je pritožbo ob primerni uporabi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s četrtim odstavkom 105. člena ZVDZ kot neutemeljeno zavrnilo.

-------------------------------

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o volitvah v državni zbor (uradno prečiščeno besedilo) (2006) - ZVDZ-UPB1 - člen 43, 43/1, 43/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.