Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne SPZ in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne ZVEtL-1), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji.

Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnega vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja B. B. za prekinitev postopka zavrnilo, postopek ustavilo in sklenilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter napadeni sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje na sodišče prve stopnje, pritožbene stroške pa naloži v plačilo nasprotnemu udeležencu. Kot bistveno navaja, da je treba postopek prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj v predmetnem postopku predlaga delitev nepremičnine z ID znaki parcela 1000 in parcela 2000, katere solastnik je do ½, nasprotna udeleženca pa vsak do ¼. Pritožnik v pritožbi uvodoma citira 8. in 9. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in nato trdi, da v predmetni zadevi obstojijo pogoji za prekinitev postopka, ker je treba po 13. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 37. člena ZNP uporablja tudi v nepravdnih postopkih, pred upravnimi organi rešiti predhodno vprašanje. Pritožnik obvešča sodišče, da je na Upravno sodišče RS 27. 2. 2020 vložil tožbo zoper sklep o odlogu izvršbe št. ... z dne 4. 3. 2019. Z njo zahteva odreditev izvršitve odločbe gradbene inšpekcije, ki zapoveduje odstranitev nelegalne gradnje in meni, da gre za sporna dejstva o samih nepremičninah, ki so predmet tega postopka. Navedeno ne drži. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da ne Stvarnopravni zakonik (SPZ) in ne ZNP, ki urejata delitev solastnih nepremičnin (pa tudi ne Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine), ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Zato je stališče, za katerega se zavzema pritožba, napačno. Inšpekcijski postopek v zvezi z nelegalno gradnjo ne pomeni predhodnjega vprašanja ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje od katerega rešitve je odvisna odločba sodišča v tem postopku, zato postopka iz tega razloga ni treba prekiniti.

6. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, skrbno in natančno obrazložena, vse pritožbene trditve pa neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

8. O pritožbi zoper sklep je sodišče druge stopnje odločalo po sodnici posameznici (prvi odstavek 366.a člena ZPP).