- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1920/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1920.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravica do prekopa in njena prenosljivostAli je pravica do prekopa, ki jo uveljavlja svojec, prenosljiva na dediče?
- Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnika utemeljena glede na pravico do soglasja za prenos posmrtnih ostankov?
- Osebnostne pravice po smrtiKdaj osebnostne pravice posameznika prenehajo in ali obstajajo izjeme?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri pravici do prekopa gre za pravico svojca do pietete, ki je umeščena v okvir njegove osebnostne pravice do duševne integritete, ki ni prenosljiva, zato je s smrtjo tožnika ugasnila. Za prenos te pravice na dediče pa tudi ni zakonske podlage.
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo. Menilo je, da so bile v postopku uveljavljane pravice, ki za časa življenja pokojnika (tožnika) niso bile prenosljive, zaradi česar se ne morejo dedovati. Ker dedovanje ni možno, tudi ni možno procesno nasledstvo vtoževanih in s smrtjo tožnika ugaslih pravic.
2. Zoper sklep se v delu, ki se nanaša na nedenarni zahtevek za izstavitev soglasja toženke za prenos posmrtnih ostankov pokojnega očeta A. A. s pokopališča v ... na pokopališče v ..., pravočasno pritožuje pooblaščenec tožnika. Meni, da pravica, ki jo uveljavlja v nedenarnem zahtevku tožbe, ne predstavlja osebnostne pravice oziroma pravice, ki ni podedljiva. Pravica zahtevati soglasje toženke za prekop smiselno predstavlja premoženjsko pravico, ki je podedljiva.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Na podlagi 9. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti in urejanju pokopališč se lahko na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to interes, umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču in sicer po poprejšnjem soglasju najemnika groba in z dovoljenjem za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega občinskega upravnega organa. Aktivno legitimacijo za vložitev zahtevka za prekop daje torej zakon le svojcem oz. drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki imajo za to interes.
6. S pravico do prekopa se varuje integriteta trupla, podoba in čast umrlega in pietetna čustva svojcev.(1) Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da gre pri pravici do prekopa za pravico svojca do pietete, ki je umeščena v okvir njegove osebnostne pravice do duševne integritete, ki ni prenosljiva, zato je s smrtjo tožnika ugasnila. Za prenos te pravice na dediče pa tudi ni zakonske podlage.(2)
7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanjem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
8. Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP kot neutemeljen zavrnilo. Odločitev je obsežena v izreku o zavrnitvi pritožbe tožeče stranke.
Op. št. (1): Primerjaj odločbo Upravnega sodišča RS II U 127/2012. Op. št. (2): Osebnostne pravice posameznika praviloma prenehajo z njegovo smrtjo, postmortalno trajanje pa se dopušča le pri tistih osebnostnih pravicah, pri katerih je to določeno v zakonskih določbah.