Jedro

Tudi v primeru, ko se ugotavlja, da oškodovančeva življenjska aktivnost zaradi utrpljenih poškodb ni zmanjšana, se lahko prizna odškodnina na tej podlagi. Saj tovrstno odškodnino ne opravičuje samo nezmožnost opravljanja določenega dela ali aktivnosti, ampak tudi druge neprijetnosti oziroma prikrajšanja in prizadetosti, ki se lahko v življenju pojavijo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se znesek 850.000,00 SIT v 1. odstavku izreka nadomesti z zneskom 500.000,00 SIT.

V presežku se revizija zavrne kot neutemejena.

Obrazložitev

Delovno in socialno sodišče je s sodbo toženima strankama naložilo nerazdelno v plačilo 1,300.00,00 SIT kot odškodnino tožniku za delovno nesrečo, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.6.1995 do plačila, in povrnitev stroškov postopka v znesku 91.038,00 SIT.

Sodišče je ugotovilo, da je tožnik kot delavec prve toženke 19.10.1990 pri odpiranju zamašene črpalke, ko je vanj brizgnila vroča lesovina, utrpel opekline druge stopnje po obrazu, desni roki in desni strani prsnega koša. Zato mu je priznalo 600.000,00 SIT za telesne bolečine, 400.000,00 SIT za pretrpljen strah, 100.000 SIT za skaženost in 200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja žiljenjskih aktivnosti.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče s sodbo delno ugodilo pritožbama toženih strank in prisojeno odškodnino znižalo na 850.000,00 SIT, pritožbo tožnika pa je zavrnilo. Sodišče ugotavlja, da je glede na čas zdravljenja in trajanja bolečin za telesne bolečine ustrezna odškodnina v znesku 450.000,00 SIT, za strah 200.000,00 SIT, za duševne bolečine zaradi skaženosti pa 50.000,00 SIT, saj gre za skaženost v milejši obliki in 150.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker se bodo te odražale le ob visoki vročini ali mrazu.

Druga toženka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje pravočasno vložila revizijo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da bi tožniku lahko pripadala odškodnina v skupnem znesku največ 350.000,00 SIT. Za telesne bolečine je glede na intenziteto in trajanje primerna odškodnina 200.000,00 SIT, za prestani strah pa 100.000,00 in za skaženost 50.000,00 SIT. Za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti pa ni dejanske podlage, saj tožnikova življenjska aktivnost ni nič zmanjšana. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi iz zadevo vrne sodišču druge stopnje v ponovno odločanje.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je podan uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, sodišče je zmotno uporabilo določbe 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89), ko je tožniku za negmotno škodo utrpljeno pri obravnavani poškodbi pri delu priznalo skupno odškodnino 850.000,00 SIT. Tako visoka odškodnina ni v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem in namenom odškodnine, ki ga opredeljuje 200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih. Hude bolečine, ki jih je tožnik trpel, so trajale relativno krajši čas, dve do tri ure, potem pa so že bile lažje. Zato je tožniku iz naslova telesnih bolečin priznana previsoka odškodnina. Tovrstne odškodnine se res ne da natančno odmeriti, vendar pa sta intenziteta bolečin in čas trajanja, ki sta več ali manj ugotovljiva, objektivna kriterija oziroma podlagi za določitev pravične odškodnine, zlasti če jo primerjamo z odškodnino priznano v drugih podobnih primerih.

Upoštevajoč navedene kriterije revizijsko sodišče ugotavlja, da je v danem primeru 200.000,00 SIT ustrezna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine. Pri tem je revizijsko sodišče tudi upoštevalo, da je bil tožnik le šest dni v bolnici in da je bil nezmožen za delo le od 19.10.1990 do 7.11.1990. Revizijsko sodišče se tudi strinja s stališčem revizije, da je za pretrpljen strah primerna odškodnina 100.000,00 SIT. Glede na poškodbo, ki jo je tožnik utrpel, po njeni ugotovitvi in oskrbi, ni bilo več objektivnega razloga za intenzivnejši strah, ki bi opravičeval posebno odškodnino. Obstajala je lahko le še zaskrbljenost za izid zdravljenja oziroma za posledice - sledi, ki jih bo zapustila opeklina.

Ni pa sprejemljivo stališče revizije, da v danem primeru ni dejanske podlage za odškodino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tovrstno odškodnino ne opravičuje samo nezmožnost opravljanja določenega dela ali aktivnosti v življenju, ampak tudi druge neprijetnosti oziroma prikrajšanja in prizadetosti, ki se lahko v življenju pojavijo. Med tovrstno odškodnino in odškodnino za telesne bolečine ni jasne ločnice, zato odškodnina za bodoče zdravstvene neprijetnosti in neugodnosti preide v odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi določbe 395. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je določeno v izreku te sodbe, v presežku pa revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP in Zakona o obligacijskih razmerjih je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).