Jedro

Ker je bilo o obveznosti plačila dela sodne takse že odločeno s sklepom, s katerim je sodišče predlogu za takso oprostitev delno ugodilo, takšna odločitev pa je že pravnomočna, nov predlog za takso oprostitev ni dopusten in ga je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 12.9.2014 in tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 17.9.2014 zavrglo.

2. Pritožuje se tožnik. Ne soglaša s plačilom sodne takse v višini 30,00 EUR. Meni, da je upravičen do oprostitve plačila sodne takse v celoti in ne le do delne oprostitve. Navaja, da je že več let brez dela in brez denarnih sredstev na računu. Prestaja dolgotrajno zaporno kazen. S plačilom sodne takse v višini 30,00 EUR bi bila sredstva, s katerimi se preživlja, občutno zmanjšana. Z zahtevo po plačilu sodne takse mu je onemogočen dostopa do sodišča in kršena pravica do pravnega varstva. Sklicuje se na enakost pred zakonom. Navaja, da zakonodaja zapornikom ne omogoča prejemanja javnih sredstev, zato do socialne pomoči ni upravičen. Kljub zakonu, ki taksno oprostitev veže na prejemanje socialne pomoči, je zato do taksne oprostitve upravičen in to v celoti. Ponovno prosi za oprostitev plačila sodne takse v celoti. Ker nima premičnin in nobenega drugega premoženja in tudi ne denarnih sredstev, so pogoji za oprostitev podani. Zakon o sodnih taksah v takih primerih ne predvideva plačila sodne takse. Omejevanje dostopa do pravnih sredstev in urejanja zadev v pravdnih postopkih na sodišču ni dopustno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je za oprostitev plačila sodne takse zaprosil ob vložitvi tožbe. S sklepom opr. št. P 1240/2014-III z dne 7.8.2014 je bilo njegovi prošnji delno ugodeno. Odločeno je bilo, da je sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki znaša 1.893,00 EUR, dolžan plačati v višini 30,00 EUR, v ostalem delu pa je plačila te sodne takse oproščen. Ta sklep, ki je bil tožniku vročen dne 21.8.2014, je postal pravnomočen, saj tožnik, poučen o pravici do pritožbe, pritožbe ni vložil. 5. Ugovarjal je zoper plačilni nalog z dne 12.9.2014, s katerim je bil pozvan, da plača 30,00 EUR sodne takse in ponovno je zaprosil za oprostitev plačila sodne takse.

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje preverilo, da je bila sodna taksa pravilno odmerjena (34.a. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Osnova za odmero je denarna vrednost tožbenega zahtevka (100.000,00 EUR). Za to vrednost spora je s tar. št. 1111 ZST-1 predvideno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.893,00 EUR (trikratnik zneska 631,00 EUR). Taksa v tej višini je bila upoštevana pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev, na osnovi katerega je tožnik plačila sodne takse delno oproščen s sklepom z dne 7.8.2014 .

7. V ugovoru zoper plačilni nalog je tožnik ponovno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse. Spremenjenih razmer ne zatrjuje; meni, da bi bila s plačilom 30,00 EUR sodne takse sredstva, s katerimi se preživlja, znatno zmanjšana. Ker je bilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje že odločeno, je ponoven predlog utemeljeno zavržen. Zaradi pravnomočnosti odločitve, da je tožnik za postopek pred sodiščem prve stopnje dolžan plačati 30,00 EUR sodne takse, je nov predlog za taksno oprostitev treba zavreči (drugi odstavek 319. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. čl. ZST-1).

8. Ostale pritožbene navedbe za odločitev o pritožbi niso odločilne, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker tudi razlogi, na obstoj katerih sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. čl. ZPP), niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.