Jedro

Le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je na pritožbo T.V. (prizadete stranke v tem upravnem sporu) pod točko 1.) izreka izpodbijane odločbe odločila, da se odpravi odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 25.3.1994, s katero je Sekretariat za urejenje prostora in varstvo okolja občine O. dovolil investitorjema L. in I.L. izvedbo priglašenih del: obzidavo obstoječega steljnika, izvedbo požarnega zidu in obnovo stropa na gospodarskem objektu na parc. št. 22/3 k.o. M.B. Pod točko 2.) izreka izpodbijane odločbe pa je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za navedena adaptacijska dela. Med razlogi za tako odločitev je navedla, da organ prve stopnje ni ugotavljal, ali so v danem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del po 2. odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, RS 26/90, 18/93, 47/93 - ZUN). Po mnenju tožene stranke v tem primeru za predmetna dela ne zadošča priglasitev del, temveč je treba po 50. členu istega zakona pridobiti lokacijsko dovoljenje. Tožena stranka je še opozorila na določbo 1. odstavka 51. člena ZUN, po katerem le za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, ni treba pridobiti lokacijskega dovoljenja. Po 4. členu Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oz. posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Ur.l.SRS, št. 27/85) se za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov štejejo dela oz. posegi na obstoječih objektih tako, da se ne spremeni vertikalni in horizontalni gabarit in njegov izgled, da se z adaptacijo ne posega v konstrukcijske elemente objekta, da adaptacija objekta ne zahteva novih komunalnih in drugih priključkov ali takega povečanja zmogljivosti teh priključkov, za kar bi bila potrebna soglasja pristojnih komunalnih in drugih organizacij, da se z adaptacijo ne spreminja osnovne namembnosti objekta. S tem ko namerava tožeča stranka obstojoči gospodarski objekt obzidati, se bo spremenila njegova zunanjost, kakor tudi zmogljivost, poleg tega pa bi investitor z obzidavo in obnovo stropa posegel v konstrukcijske elemente objekta, spremenil pa bi se tudi gabarit obstoječega objekta. Nadalje tožena stranka ugotavlja, da požarni zid ne predstavlja pomožnega objekta v smislu 51. člena ZUN.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je z odločbo organa prve stopnje dovoljena dela začela izvajati po izdaji te odločbe, nato pa je zvedela, da se je sosed V. pritožil zoper omenjeno odločbo in sicer povsem neutemeljeno. Sosedove izjave o zoženi služnostni poti, o lastninski pravici na listnjaku in o škodi, ki naj bi mu bila s predmetnimi adaptacijskimi deli povzročena, niso resnične. Kot dokaz prilaga sodbo Temeljnega sodišča v M., Enota v O. z dne 30.11.1992. Uradne osebe, ki so sodelovale pri ogledu na kraju samem dne 10.3.1994, so soglašale, da je nujno opraviti navedena dela, hkrati pa je požarni inšpektor zahteval projekt za priglasitev del, ki ga je dostavil v dogovorjenem roku. Predlaga, da sodišče preveri zakonitost izpodbijane odločbe.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Kakšno dovoljenje je glede na določbe ZUN potrebno za posamezno vrsto posega v prostor, je odvisno od vrste gradnje. Obseg in narava predvidenih in že izvedenih adaptacijskih del na gospodarskem objektu tožeče stranke, ki sta razvidna iz priloženega projekta za priglasitev del (marec 1994) A.L. dipl. gr. ing. in iz zapisnika o inšpekcijskem ogledu z dne 5.5.1994, ki sta med spisi, sta zadostna podlaga za ugotovitev, da je za tako adaptacijo potrebno lokacijsko dovoljenje po 50. členu ZUN in da ne zadošča priglasitev del po 62. členu istega zakona, kot je to pravilno ugotovila že tožena stranka. Tožbene ugovore, ki se nanašajo na pogoje za izdajo lokacijskega dovoljenja, bo tožeča stranka lahko uveljavljala v lokacijskem postopku, na odločitev sodišča v tem upravnem sporu pa ne morejo vplivati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77).

Sodišče je določbo ZUS/77 smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).