Jedro

Po drugem odstavku 49. c člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) mora sodišče o predlogu družbenika, s katerim uveljavlja pravico do informacij o zadevah družbe (446. člen in 17. tč. 49. a čl. ZGD) odločiti v roku pet dni. Stališče pritožnika, da bi sodišče moralo narok razpisati tako, da bi od vročitve vabila na narok nasprotnemu udeležencu pa do naroka preteklo vsaj tri dni, zato ni sprejemljivo. Smisel roka pet dni za odločitev sodišča je v opredelitvi tovrstnih zadev kot nujnih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljici - družbenici nasprotne udeleženke dovolilo vpogled v dokumetacijo.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. V pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni, ali pa razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po drugem odstavku 49. c člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) mora sodišče o predlogu družbenika, s katerim uveljavlja pravico do informacij o zadevah družbe (446. člen in 17. tč. 49. a čl. ZGD) odločiti v roku pet dni. Stališče pritožnika, da bi sodišče moralo narok razpisati tako, da bi od vročitve vabila na narok nasprotnemu udeležencu pa do naroka preteklo vsaj tri dni, zato ni sprejemljivo. Smisel roka pet dni za odločitev sodišča je v opredelitvi tovrstnih zadev kot nujnih. Tej dolžnosti sodišča primeren je položaj nasprotnega udeleženca v pogledu časa, ki ga ima lahko na voljo za pripravo na narok. Sicer pa iz sporočila nasprotnega udeleženca sodišču z dne 11.4.2002 ni razviden zadržek, ki bi nasprotnemu udeležencu preprečeval pristop na narok, na katerem je imel možnost predstaviti in argumentirati svoje stališče o nepotrebnosti tega nepravdnega postopka. Ne drži tedaj, da sodišče nasprotnemu udeležencu ni dalo možnosti za obrambo. Možnost je imel, le izkoristil je ni. Če spora med strankama v pogledu dostopa do dokumentacije resnično ni, izpodbijani sklep pač ne bo služil regulaciji razmerij med strankama postopka. Nasprotna udeleženka bo na zahtevo predlagateljice pač dala na razpolago dokumentacijo skladno svoji dolžnosti, opredeljeni v 1. odst. 446. čl. ZGD. Negativnih stroškovnih posledic pa izzid tega nepravdnega postopka za nasprotnega udeleženca skladno s 1. odst. 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) tako ali tako niti ni imel. Doslej razloženemu pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na navedeno pritožbene trditve o nepotrebnosti tega nepravdnega postopka, ki jim predlagateljica v odgovoru na pritožbo oporeka, izzvenijo kot nedovoljene pritožbene novote (337. čl. ZPP).

Iz doslej razloženega sledi, da po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni zagrešilo smiselno očitane absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Prav tako ni podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je pritožbo zato zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).