Jedro

Ni mogoče v pravdi z lastninsko tožbo zahtevati vrnitev stvari, dokler velja ukrep zasega v kazenskem postopku ali v postopku o prekršku. Utemeljenost zasega se namreč preizkusi v matičnem postopku glede na predpise, ki veljajo za ta postopek. Lastninski zahtevek ne more biti utemeljen, če izročitev stvari ovira odločitev drugega državnega organa, izdana v zakonitem postopku.

Pravdno sodišče ni pristojno za presojo odločitev v kazenskem ali kakšnem drugem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka vrniti tožniku osebni avtomobil Audi 80 1,9 TDI. Ugotovilo je, da je tožnik lastnik tega avtomobila. Delavci UNZ so mu avtomobil zasegli za potrebe kazenskega postopka proti B. V. in I. P. Okrožno sodišče v M. je s sklepom Ks ... ugodilo tožnikovemu zahtevku na vrnitev avtomobila. Carinarnica M. pa je v postopku zaradi carinskega prekrška zoper B. V. izrekla varnostni ukrep odvzema tega avtomobila. Ker pa se odločba ne nanaša na tožnika, je sodišče odločilo, da je tožnikov zahtevek na vrnitev avtomobila utemeljen.

Višje sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Potrdilo je ugotovitev, da je tožnik lastnik avtomobila, vendar je svojo odločitev oprlo na stališče, da je bil avtomobil zakonito zasežen v kazenskem postopku in nato v postopku za carinski prekršek. Utemeljenost odvzema v takem primeru pa je v času, dokler tečejo posamezni postopki, mogoče osporavati le v matičnem postopku, ne pa v pravdi. Ker postopek o carinskem prekršku še ni končan, torej tožnikov zahtevek v tem pravdnem postopku ni utemeljen.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge po 385.čl. Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Sklicuje se na sklep Okrožnega sodišča v M. opr. št. Ks ... z dne 15.4.1996, s katerim je odločeno, da se avtomobil vrne tožniku. Nadalje navaja, da zoper njega ni bil uveden noben postopek o carinskem prekršku in z odvzemom avtomobila v tem postopku sploh ni bil seznanjen. Za ta postopek je izvedel na podlagi lastnih prizadevanj in je s pritožbo uspel, kajti Republiški senat za prekrške je odločil, da se avtomobil vrne tožniku. Stanje ob zaključku glavne obravnave v tej zadevi je bilo tako, da zoper tožnika ni tekel noben postopek in bi bilo zato treba njegovemu zahtevku ugoditi. Ker tožena stranka tožnika ni seznanila s postopkom o prekršku, bi to moralo vplivati na odločitev o stroških postopka.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila in Državno tožilstvo Republike Slovenije se o njej ni izjavilo (3. odst.390.čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka navaja, da je sprva v kazenskem postopku (sklep Okrožnega sodišča v M. opr. št. Ks ... z dne 15.4.1996) in nato v postopku o carinskem prekršku (sklep Republiškega senata za prekrške št. Pp ... z dne 18.3.1997) uspela z zahtevkom, da se tožniku zaseženi avtomobil vrne. S temi navedbami potrjuje stališče pritožbenega sodišča, da mora odločiti o vrnitvi zaseženega avtomobila tisti državni organ, ki je zaseg odredil, in to v postopku, v katerem je bil zaseg izvršen. Ni mogoče v pravdi z lastninsko tožbo zahtevati vrnitev stvari, dokler velja ukrep zasega v kazenskem postopku ali v postopku o prekršku. Utemeljenost zasega se namreč preizkusi v matičnem postopku glede na predpise, ki veljajo za ta postopek. Lastninski zahtevek ne more biti utemeljen, če izročitev stvari ovira odločitev drugega državnega organa, izdana v zakonitem postopku. Mogoče je, da zaseg ni zakonit, ker je bil opravljen na podlagi napačne uporabe materialnih ali postopkovnih predpisov, vendar je treba zakonitost odločitve preizkusiti v tistem postopku, v katerem je bila izrečena. Pravdno sodišče ni pristojno za presojo odločitev v kazenskem ali kakšnem drugem postopku. Zato je sodba druge stopnje pravilna.

Tožnik navaja, da je zdaj uspel s svojim zahtevkom in je v postopku o prekršku pravnomočno odločeno, da se mu avtomobil vrne. To dejstvo pa ne vpliva na odločitev o pravdnih stroških v tem postopku. Za utemeljenost zahtevka, od česar je odvisna tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, je pomembno dejansko in pravno stanje ob koncu postopka na prvi stopnji (1. odst. 326.čl. ZPP). V tej zadevi pa je ugotovljeno, da je bil sporni avtomobil odvzet v carinskem postopku z odločbo Carinarnice M. št... z dne 12.2.1996, torej pred zadnjo glavno obravnavo dne 19.6.1996. V času sojenja na prvi stopnji torej tožnikov zahtevek ni bil utemeljen, zato je izrek o stroških pravilen (1. odst. 154.čl. ZPP). V revizijskem postopku pa ni mogoče odločati o separatnih stroških po 156.čl. ZPP, ker se o tem ne odloča s sodno odločbo, s katero je postopek pravnomočno končan (1. odst. 400.čl. ZPP).

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).