Jedro

Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo dolžničin ugovor po izteku roka.

2. Dolžnica v obširni pravočasni pritožbi ponavlja ugovorne navedbe. Trdi, da niso bila upoštevana delna plačila oziroma so se z njimi obračunale oderuške obresti. Zaradi tega je po njenem mnenju dolg v celoti poplačan. Opozarja, da ni bilo javnega sojenja, ki ga zahteva, in da ji ni bila vročena nobena sodna pošta, zato ne ve, kaj se od nje zahteva, prav tako zato ni mogla predstaviti svojih pravnih argumentov. Prereka obstoj terjatve, posebej še stroške in obresti. V postopku ni ugotovljeno, ali je bila predložena verodostojna listina oziroma izdana odločba o nastanku dolga in višini le-tega. Ta je zato nedokazan. Sodišče bi moralo najprej določiti škodo, v kolikor je ta nastala in z odločbo določiti dolžnika ter dolg. Tak postopek ni bil izveden. Ni znano, na osnovi katerega zakona in člena se postopek izvaja. Prav tako ji ni poznan čas in ne sodišče, ki je izdalo odločbo. V postopku ni imela primernega časa za pripravo zagovora, prav tako pravni pouk ni v skladu s konvencijo. Rok v njem ni primeren, v njem tudi ni navedeno, kateri dnevi se upoštevajo. Citira posamezne člene Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju konvencija), Ustave Republike Slovenije in sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) ter očita kršitev pravil postopka in uveljavlja zastaranje terjatve. Poudarja, da ni dala nobene nepremičnine v garancijo in da po sodbi ESČP proti Nizozemski leta 1995 ni dovoljeno odvzeti doma, niti ga jemati kot garancijo v pravnih in drugih poslih. Izpostavlja še, da je prava nevešča stranka. Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da sodišče njenemu ugovoru ugodi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravila postopka, po katerih sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve upnika, ko je dolžnik ne izpolni prostovoljno, določa Zakon o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ.(1) Ta v 23. členu predpisuje, da se izvršba za izterjavo denarne terjatve dovoli tudi na podlagi verodostojne listine (prvi odstavek 23. člena ZIZ). Kaj se šteje za verodostojno listino, določa ZIZ v drugem odstavku 23. člena.

6. Iz podatkov spisa je razvidno, da je upnik zoper dolžnico zaradi izterjave denarne terjatve zneska 501,42 EUR, zapadlega 9. 4. 2008 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2008 dalje, zneska 147,84 EUR, zapadlega 2. 6. 2008 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 6. 2008 dalje ter zneska 4.029,75 EUR, zapadlega 26. 3. 2008 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 3. 2008 dalje, zahteval izvršbo na podlagi izpiska iz poslovnih knjig - kontnih kartic regresa št. 1017226, št. 1017765 in št. 1017063, ki se po drugem odstavku 23. člena ZIZ šteje za verodostojno listino. Le-te upniku predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve (peti odstavek 40. člena ZIZ). Pritožbene očitke o neutemeljeni izvršbi zaradi nepredložene verodostojne listine je zato zavrniti, saj zakon te obveznosti upniku ne nalaga.

7. Sodišče je s sklepom o izvršbi VL 179720/2009 z dne 4. 12. 2009 dolžnici naložilo plačilo predmetne terjatve upnika in hkrati dovolilo izvršbo. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je bil sklep o izvršbi dolžnici osebno vročen 10. 12. 2009. Pritožbene trditve o neseznanitvi dolžnice z dolgom in postopkom sodne izterjave zato ne držijo. Dolžnica je bila v pravnem pouku sklepa o izvršbi skladno z zakonom poučena o pravnem sredstvu zoper izdan sklep o izvršbi. Vsebino pravnega pouka določa šesti odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ). Po citirani določbi mora sodišče med drugim navesti rok za vložitev pravnega sredstva. Kot je razvidno iz pravnega pouka sklepa o izvršbi, je sodišče dolžnico poučilo, da je ugovor treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje (šesti odstavek 324. člena ZPP in tretji odstavek 9. člena ZIZ). Navedene zakonske določbe pa sodišču ne nalagajo, da mora stranko v pravnem pouku sodnih odločb poučiti o načinu štetja rokov, kot to zmotno meni dolžnica. Osemdnevni ugovorni in pritožbeni rok, določen v tretjem odstavku 9. člena ZIZ je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Ustreznost njegove dolžine je stvar presoje zakonodajalca in ne sodišča. Prav tako je stvar zakonodajalca določitev načina štetja rokov, sodišče pa je dolžno zakonske določbe o štetju rokov upoštevati. Skladno z veljavnimi določbami (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) roka ne podaljšujejo sobote, nedelje, prazniki, ki so znotraj tega roka. Ugovorni rok je „podaljšan“ le v primeru, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki je določen z zakonom o praznikih (četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Pravnemu pouku, v katerem je navedeno pravno sredstvo, ki ga ima stranka zoper sodno odločbo, in rok, v katerem mora pravno sredstvo vložiti ter navedeno, kje mora to sredstvo vložiti (šesti odstavek 324. člena ZPP), ni mogoče očitati nerazumljivosti in nejasnosti tudi za prava neveščo stranko. Slednja pa lahko v postopku pooblasti za zastopanje pravno kvalificirano osebo.(2)

9. Dolžnica zoper sklep o izvršbi ni vložila ugovora in v njem izpodbijala temelja terjatve ter s tem njenega obstoja, kot tudi ni uveljavljala delnih plačil in s tem prerekala višino terjatve. S potekom roka za redni ugovor zoper sklep o izvršbi je terjatev upnika zoper dolžnico po temelju in po višini pravnomočno ugotovljena tako glede glavnice, obresti in stroškov. Dolžničine trditve o njenem neobstoju in nepravilni višini zaradi delnih plačil ter nepravilnem obračunavanju poplačil in zastaranju so v tej fazi postopka zato neupoštevne.

10. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je upnik s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil tako imenovano judikatno terjatev. Le-ta zastara v desetih letih (365. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ), s postopkom prisilne izterjave pa je bilo zastaranje pretrgano in bo začelo teči šele, ko bo končan ta izvršilni postopek (peti odstavek 369. člena OZ). Ugovor zastaranja je sodišče prve stopnje iz navedenih razlogov utemeljeno zavrnilo.

11. Tekom izvršilnega postopka so bili s posameznimi sklepi dolžnici naloženi izvršilni stroški, za katere je sodišče ugotovilo, da so za izvršbo potrebni stroški (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zaradi nastopa pravnomočnosti odločitve o njih je izpodbijanje njihovega obstoja v tej fazi postopka nerelevantno. Dolžnica bi jih morala izpodbijati v osemdnevnem roku po vročitvi sodne odločbe, s katero so ji bili naloženi.

12. ZIZ v 56. členu v zvezi s tretjim odstavkom 61. člena dolžniku omogoča, da tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi uveljavlja ugovor (tako imenovani ugovor po izteku roka), pri čemer so ugovorni razlogi omejeni. Tak ugovor mora temeljiti na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.

13. Dolžnica je sicer v ugovoru po izteku roka zatrjevala (delno) prenehanje terjatve na podlagi delnih plačil (ugovor iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ). Te svoje trditve pa ni konkretizirala niti z višino plačanih zneskov, niti z datumi plačil, še manj, da bi te svoje pavšalne trditve dokazno podprlo.(3) Sodišče druge stopnje zato v celoti pritrjuje prvostopenjski oceni, da je dolžničin ugovor v tem delu neobrazložen in neutemeljen.

14. V 8. točki obrazložitve sklepa je sodišče prve stopnje natančno in podrobno povzelo potek postopka, izdane odločbe v postopku in njihovo vročanje dolžnici. Na podlagi teh pravilnih ugotovitev, ki temeljijo na podatkih v spisu, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo ugovorne očitke o nevročeni pošti in odvzeti možnosti sodelovanja v postopku ter predstavitvi pravnih argumentov v njem. Drugostopenjsko sodišče na očitke o neizvedenem javnem sojenju le še dodaja, da v izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj (prvi odstavek 29. člena ZIZ). Narok opravi zgolj takrat, kadar zakon tako določi ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (prvi odstavek 29.a člena ZIZ). Za obravnavo predloga za izvršbo in ugovora zakon sodišču ne nalaga izvedbe naroka.

15. Dolžnica v pritožbi citira posamezne člene konvencije, Ustave in odločbe ESČP ter očita kršitev pravil. Ker ne konkretizira, s katerim ravnanjem oziroma opustitvijo meni, da je sodišče kršilo posamezno določilo oziroma pravilo, sodišče druge stopnje njenih pavšalnih očitkov ne more obravnavati, kakor se tudi ne more opredeliti do citiranih odločb. Dolžnica namreč ne precizira v odločbah obravnavano dejansko stanje in pravno vprašanje ter zatrjuje skladnosti oziroma identičnosti njene zadeve z navedenimi primeri. Na trditve o nedovoljenem odvzemu doma in prepovedi dajanja le-tega v garancijo oziroma trditve, da dolžnica ni dala nobene nepremičnine v garancijo, sodišče druge stopnje odgovarja, da je po ZIZ za izterjavo terjatve dovoljena izvršba na nepremičnine dolžnika, njena prodaja in poplačilo upnika iz kupnine pridobljene s prodajo nepremičnine, v kolikor upnik predlaga to sredstvo izvršbe. Za dovolitev nepremičninske izvršbe ni potrebno, da je na nepremičnini predhodno ustanovljeno zavarovanje v korist upnika. Edina omejitev za dovolitev in opravo izvršbe je, da se ta dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ - načelo sorazmernosti).

16. Pritožbena izvajanja je sodišče po navedenem kot neutemeljena zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Uradni preizkus, v obsegu katerega je sodišče dolžno paziti na kršitve pravil postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, je namreč pokazal, da v postopku niso bila kršena pravila postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih stranke niso zaznamovale (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Prvi odstavek 1. člena ZIZ.

Op. št. (2) : Če gre za finančno šibko stranko Zakon o brezplačni pravni pomoči omogoča brezplačno pravno pomoč pravnega strokovnjaka, pod pogoji določenimi s tem zakonom.

Op. št. (3) : Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.