Jedro

Od družbenikov gospodarske družbe se pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da drugi družbenik in direktor družbe, ki jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal, skrbita za pravilno in zakonito delovanje. Dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je tako zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni za poslovanje družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom pod točko I. izreka izvršbo na ½ celote nepremičnine ID znak ... ustavilo, pod točko II. izreka ugovoru dolžnika delno ugodilo in sklep In 169/2009 z dne 20. 6. 2012 razveljavilo v delu, ki se nanaša na izvršbo ½ celote nepremičnine ID znak ... in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, v preostalem delu pa ugovor dolžnika zavrnilo, pod točko III. izreka zavrnilo predlog za omejitev izvršbe, pod točko IV. izreka zavrnilo predlog za odlog izvršbe, pod točko V. izreka dolžniku naložilo, da mora v 8. dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 54,56 EUR in pod točko VI. izreka, da dolžnik sam trpi svoje stroške ugovornega postopka.

Zoper del izpodbijanega sklepa, kjer sodišče dolžnikovemu ugovoru ni sledilo in ga je s sklepom v točki II. v neugodnem delu zavrnilo, dolžnik vlaga pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). V pritožbi navaja, da izpodbijani sklep napačno ugotavlja, da je dolžnik bil aktivni družbenik izbrisane družbe L. d.o.o. in da so neplačane obveznosti izbrisane družbe prešle nanj. Ugotovitve sodišča, da velja domneva, da je tožnik bil aktivni družbenik zato, ker ni uspel dokazati, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, je dejansko stanje napačno ugotovljeno in v nasprotju z izvedenimi dokazi, še zlasti z izpovedbami dolžnika in prič. Sodišče je prezrlo povsem skladne izjave vseh zaslišanih, pri čemer je dolžnik res izjavil, da ga poslovanje družbe sploh ni zanimalo in da je torej v celotno usodo in poslovanje družbe zgolj posodil svoje ime, vendar iz skladnih izpovedi vseh treh zaslišanih izhaja, da dolžnik niti ni imel možnosti vplivati na poslovanje družbe, saj nikoli niti ni bil povabljen k takšnemu ravnanju. Direktor družbe nikoli ni sklical skupščine in nikoli ni dolžnika kot družbenika seznanil s poslovanje družbe. Dolžnik je tako živel v prepričanju, da s samo družbo nima nič in da vse poteka tako, kot je bilo v začetku dogovorjeno, torej da vso odgovornost za družbeno poslovanje nosita G.. Ta dva sta tudi izpovedala in iz njunih izjav tudi izrecno izhaja, da dolžniku kot družbeniku nikoli nista dala možnosti, da bi kakorkoli sodeloval pri upravljanju. Dolžnik niti ni vedel, da je po izstopu M. G. ostal v družbi kot edini družbenik. Tožnik je prepričan, da je dejansko stanje bilo takšno, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in na njeno poslovanje, zato ni bil aktivni družbenik. Ob takšnih ugotovitvah dejanskega stanja, ki izhaja iz izvedenih dokazov, pa bi sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava moralo zaključiti, da obveznosti izbrisane družbe niso prešle nanj. V odgovoru na pritožbo upnik ocenjuje slednjo kot neutemeljeno in brezpredmetno ter pritrjuje ugotovitvam in zaključkom sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo: (-) da je zoper dolžnika L. d.o.o. tekel izvršilni postopek na nepremičnine parc. št. ... vpisane v k.o. B., (-) da je po prodaji teh nepremičnin, vendar pred razdelitvijo kupnine družbe L. d.o.o. bila izbrisana iz sodnega registra z dne 21. 6. 2011, (-) da je upnik 29. 8. 2011 predlagal nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenika izbrisane družbe Z. A. na nepremičnino v k. o. H. ter na dolžnikov poslovni delež v družbi R. g. c., p. d. d.o.o. iz L., (-) da je sodišče upnikovem predlogu v celoti ugodilo in dovolilo predlagano nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe. Dolžnik je v pravočasnem ugovoru ugovarjal, da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanj, saj ni bil aktivni družbenik, ker je družbo dejansko ustanovil M. G., da bi omogočil eksistenco svojemu sinu M. G., ki je kot družbenik vstopil v družbo ob njeni ustanovitvi skupaj z Z. A., ki je s tem, ko je pristal, da vstopi kot družbenik, le naredil uslugo svojemu dolgoletnemu prijatelju M. G., poslovodne in upravljalske funkcije pa je opravljal M. G., ki je bil od maja 2006 direktor izbrisane družbe skupaj s sinom M. G. in je tako izključno le M. G. aktivni družbenik. Nadalje je navajal, da nepremičnina v k. o. H., ki je vpisana kot last dolžnika do celote, predstavlja skupno premoženje dolžnika in njegove žene, zaradi česar izvršba na to nepremičnino ni dopustna, dokler upnik skladno z določbami ZZZDR ne doseže določitve deleža dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Ugovarjal je tudi višini upnikove terjatve, ker bi ta morala biti znižana za znesek že prejete kupnine za prodane nepremičnine, ki so bile v lasti izbrisane družbe. Predlagal je odlog izvršbe do odločitve o ugovoru, da odpravi nepravilnosti pri opravljanju izvršbe oziroma zmanjšanje terjatev upnika za znesek kupnine, podredno pa še predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja še tri leta od dneva prodaje nepremičnine. Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnikovim navedbam nasprotoval in zatrjeval, da ne more biti nobenega dvoma, da je bil dolžnik aktivni družbenik izbrisane družbe, vztrajal je pri nadaljevanju izvršbe na 1/2 k. o. H. in na poslovni delež družbenika v družbi R. g. d. o. o., nasprotoval ugovoru preobsežnih sredstev izvršbe, ker nepremičnina še ni bila ovrednotena glede ugovora višine pa je navedel, da kupnine še ni prejel. Ker je pooblaščenka upnika na naroku dne 6. 6. 2013 umaknila predlog za izvršbo na 1/2 celote nepremičnine v k.o. H., v lasti dolžnikove žene, je sodišče prve stopnje izvršbo v umaknjenem delu ustavilo, kot izhaja iz točke I. izreka izpodbijanega sklepa. Glede (druge) 1/2 nepremičnine pa je ugodilo dolžnikovemu ugovoru in ustavilo izvršbo tudi na (preostalo) polovico nepremičnine, ki naj bi bila last dolžnika, saj je med strankama nesporno dejstvo, da je nepremičnina ID znak ... v k.o. H. skupno premoženje dolžnika in njegove žene, izvršba na skupno premoženje pa je možna le ob predhodni delitvi oziroma določitvi dolžnikovega določnega lastninskega deleža na njem, kar je sodišče prve stopnje prepričljivo obrazložilo v 20. in 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Glede ugovora višine terjatve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ta ugovor ni utemeljen, ker je s kupnino za prodano nepremičnino, ki je bila last družbe L. d. o. o. še ni razdelilo, po sklepu o razdelitvi kupnine, ki postal pravnomočen 14. 6. 2013, upnik bil poplačan le delno in sicer do zneska 46.568,63 EUR, terjatev upnika pa je na dan 27. 5. 2013 znašala skupaj 158.199,48 EUR, tako da z navedenim zneskom ni bila poplačana v celoti in se glede preostanka upnikove terjatve izvršilni postopek nadaljuje.

Predlog za omejitev izvršbe le na nepremičnine dolžnika, ki naj bi zadoščale za poplačilo upnika, je sodišče prve stopnje zavrnilo, saj je izvršbo na predlagano nepremičnino v celoti ustavilo in je kot edino sredstvo izvršbe ostal poslovni delež dolžnika v družbi R. g. d. o. o.. Prav tako sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe, ker je dolžnik v predlogu zgolj pavšalno zatrjeval, da bi s prodajo nepremičnine v k. o. H. utrpel nenadomestljivo škodo, ki pa je ni izkazal v tistem delu, ki presega škodo, ki je zajeta v realizaciji izvršbe. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi delne ugoditve dolžnikovem ugovoru in v zvezi z umikom upnikovega predloga za izvršbo, ustavilo izvršbo na obe polovici nepremičnine (torej na nepremičnino v k. o. Hraše v celoti), o predlogu dolžnika, da obdrži pravico do najema stanovanja kot najemnik še tri leta od dneva prodaje nepremičnine, ni odločalo.

V zvezi z ugovornimi navedbami o vlogi dolžnika kot družbenika v izbrisani družbi pa je sodišče prve stopnje po zaslišanju dolžnika, M. G. in M. G. ugotovilo: (-) da sta bila ob ustanovitvi družbe L. d.o.o. dne 2. 11. 2005 družbenika te družbe M. G. s poslovnim deležem 49 % ter dolžnik Z. A. s poslovnim deležem v višini 51 %, (-) da je bil direktor te družbe od 24. 5. 2006 dalje M. G., da je družbenik M. G. iz družbe izstopil 24. 5. 2010 in (-) da je družba L. bila izbrisana 21. 6. 2011. Sodišče je verjelo navedbam dolžnika, da je bila družba ustanovljena na pobudo in s sredstvi M. G., ki je želel zagotoviti finančno eksistenco svojemu sinu M. G. in da sta poslovodne funkcije in upravljalske funkcije ves čas skupaj opravljala M. G. in njegov sin M. G., medtem ko družbenik Z. A. pri upravljanju družbe ni sodeloval. Vendar je s tem dolžnik dokazal le, da dejansko nikoli ni vplival na poslovanje in upravljanje družbe, kar pa ne pomeni, da ni imel možnosti vplivanja na upravljanje družbe. Sodišče je dodalo, da bi dolžnik zakonsko presumpcijo, da je bil aktivni družbenik izbrisane družbe L. d.o.o., glede na to, da je bil ob izbrisu družbe njen edini družbenik, lahko ovrgel le, če bi izkazal, da iz kakšnega razloga (ki bi ga moral navesti in dokazati) ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, česar po presoji sodišča prve stopnje ni dokazal. Izkazal je namreč le, da ni vplival na upravljanje in poslovanje, po oceni sodišča prve stopnje pa ni vplival zato, ker sam ni želel, saj zaslišan kot stranka izpovedal, da ga ni nič zanimalo. Sodišče prve stopnje je tako zaključilo, da dolžnik ni izkazal, da ne bil aktivni družbenik izbrisane družbe in so neplačane obveznosti izbrisane družbe v skladu s šestim odstavkom 442. člena ZFPPIPP prešla nanj. S takšnimi ugotovitvami in zaključki pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Dolžnik v pritožbi izrecno priznava, da je izjavil, da ga poslovanje družbe L. d.o.o. sploh ni zanimalo in da je v celotno usodo zgolj posodil svoje ime. To sta potrdili tudi zaslišani priči, vendar iz izpovedi vseh treh zaslišanih v nasprotju s pritožbenimi trditvami ne izhaja, da dolžnik niti ni imel možnosti vplivati na poslovanje družbe. Čeprav sta zaslišani priči potrdili, da direktor družbe nikoli ni sklical skupščine in da nikoli ni dolžnika kot družbenika seznanil s poslovanjem družbe, to ne pomeni, da dolžnik ni imel možnosti vplivati na poslovanje družbe. Tudi pritožbene navedbe, da je dolžnik živel v prepričanju, da s samo družbo nima nič in da vse poteka tako, kot je bilo v začetku dogovorjeno tj. da vso odgovornost nosita G., izkazujejo, da je dolžnik bil neskrben glede svoje vloge družbenika v izbrisani družbi in da po lastni volji ni vplival na poslovanje. Položaj družbenika v gospodarski družbi namreč s sabo nosi tudi določeno odgovornost za poslovanje družbe. Zato se od družbenikov pričakuje, da skrbijo za poslovanje družbe in nadzirajo njeno vodenje. Tega pa dolžnik evidentno ni opravljal in na poslovanje družbe ni vplival zgolj po lastni odločitvi, ki je temeljila na prepričanju, da M. in M. G. skrbita za pravilno in zakonito delovanje družbe, saj jima je dolžnik očitno neomejeno zaupal. Iz navedenih razlogov je dolžnikovo prepričanje, da ni imel možnosti vplivati na upravljanje družbe in njeno poslovanje, zmotno. Dolžnik je možnosti vplivanja na poslovanje družbe in njeno upravljanje imel, le zanimal se ni. Sodišče pa tudi nima zakonske podlage, da bi kljub skladnim izpovedbam dolžnika in zaslišanih prič ugotavljalo, da so obveznosti izbrisane družbe prešle na osebo, ki ni bil njen družbenik in da bi na takšni podlagi edinega družbenika izbrisane družbe razbremenilo odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe. To razmerje bodo morali dolžnik in zaslišani priči urediti med sabo, saj njihovi medsebojni odnosi ob jasni zakonski in dejanski podlagi ne morejo vplivati na upnikovo pravico do izterjave obveznosti od družbenika izbrisane družbe.

Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom

50. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).