Jedro

Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP bi pooblaščenec sicer moral izkazati pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, vendar mu skladno z drugim odstavkom istega člena sodišče vseeno lahko dovoli, da začasno opravlja dejanja za stranko in mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.

Očitek v smeri kršitve načela konktradiktornosti (bolje kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) je v tolikšni meri pavšalen in nekonkretiziran, da z njim stranka ne more biti uspešna.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožena stranka, ki sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki EUR pritožbenih stroškov in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 5.792,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.6.2022 dalje do plačila in (II.) odločilo, da je tožena stranka (toženka) dolžna tožeči stranki (tožnici) v roku 8 dni povrniti 49,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.12.2021 dalje ter 639,70 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Zoper predmetno sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti zavrne, oziroma podredno, naj se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je bila v zvezi s plačilom računov zakoniti zastopnik toženke v stalni navezi s tožnico in njenimi zavarovalnimi zastopniki. Sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu toženke, da bi se zaslišal zakoniti zastopnik toženke1, ki bi pojasnil vse okoliščine sodelovanja strank, kar pomeni, da ni bila zagotovljena kontradiktornost postopka, dejansko stanje pa ni bilo popolno ugotovljeno. To pomeni, da je treba pred dokončno presojo v tej zadevi zaslišati zakonitega zastopnika toženke. V nadaljevanju pritožbe očita procesno pomanjkljivost, ki naj bi bila v tem, da pooblaščenec tožnice na naroku ni predložil pooblastila. Zato mu sodišče ne bi smelo dovoliti zastopanja in njegova dejanja štejejo za brezpredmetna, saj je imela tožnica dovolj časa, da bi pred narokom uredila pooblastilno razmerje. Kljub temu je sodišče pooblaščencu podelilo tridnevni rok za predložitev pooblastila, a ga ta očitno ni predložil, saj ni naveden v uvodu izpodbijane sodbe. Zastopanje je bilo neveljavno in ne ustvarja nobenih učinkov. Toženka pritožbo zaključuje s predlogom za lastno zaslišanje.

3.Toženka v vsebinskem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim trditvam, soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe ter povrnitev pravdnih stroškov. Med drugim izpostavlja in izkazuje, da je bilo pooblaščenčevo pooblastilo predloženo sodišču prve stopnje v danem roku.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi s pooblastilom s strani tožnice pooblaščenega odvetnika. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) za neaktivnost stranke oziroma njenega pooblaščenca, ki ob prvem pravdnem ravnanju ne predloži pisnega pooblastila, ne določa avtomatičnega nastopa sankcij, za katere se zavzema toženka. Skladno s prvim odstavkom 98. člena ZPP bi pooblaščenec sicer moral izkazati pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, vendar mu skladno z drugim odstavkom istega člena sodišče vseeno lahko dovoli, da začasno opravlja dejanja za stranko in mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja. Predmetno se je v konkretni zadevi na prvem naroku za glavno obravnavo tudi pripetilo, pri čemer je tožničin pooblaščenec v danem roku predložil pisno pooblastilo stranke (priloga A96), zato tožnice ne zadenejo sankcije iz tretjega in četrtega odstavka 98. člena ZPP. Dejstvo, da pooblaščeni odvetnik ni naveden v uvodu izpodbijane sodbe, v ničemer ne vpliva na njeno pravilnost in zakonitost.

6.Nekonkretiziran in neutemeljen je očitek v smeri kršitve načela kontradiktornosti postopka, ki naj bi bil v tem, da sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu toženke za njeno zaslišanje, saj bi njen zakoniti zastopnik „pojasnil vse okoliščine sodelovanja strank,“ in zato dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno ter bi bilo treba v tej zadevi izvesti zaslišanje pred dokončno presojo. ZPP ne določa obveznosti sodišča v smeri, da bi moralo izvesti vse predlagane dokaze. Sodišče prve stopnje lahko izvedbo dokaznih predlogov zavrne. Predmetni dokaz je bil zavrnjen iz dveh razlogov, in sicer iz razloga nepotrebnosti ter razloga nepristopa na sodišče. Gre za ustavno dopustna razloga za zavrnitev dokaznega predloga, pri čemer toženka nobenega izmed obeh razlogov vsebinsko ne izpodbija. Hkrati tudi ne konkretizira pravno relevantnih dejstev, ki naj bi se s predlaganim zaslišanjem izkazovala. Povedano drugače, njen očitek v smeri kršitve načela konktradiktornosti (bolje kršitev iz 8 točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti) je v tolikšni meri pavšalen in nekonkretiziran, da z njim ne more biti uspešna. Nenazadnje je razlog nepotrebnosti razviden tudi iz 17. in predvsem 18. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, saj je (tudi sicer preveč pavšalno) zatrjevani in konkretizirano prerekani (glej tožničine trditve o neobstoju ustnega dogovora) dogovor „o obročnem plačilu in odlogu obveznosti (da se sodni postopki ne bodo sprožali pred koncem leta 2022)“ v času izdaje sodbe (9.7.2024) pravno nerelevantno dejstvo. Pritožbeno predlagano lastno zaslišanje je nesubstanciran dokazni predlog, ki ga pritožbeno sodišče ni izvedlo. Iz pritožbe namreč ni razvidno, o katerih konkretnih zatrjevanih in pravno relevantnih dejstvih naj bi toženka izpovedovala. Pavšalen zapis, da naj bi pojasnila „vse okoliščine sodelovanja strank“, ne zadošča. Nenazadnje je predmetni dokazni predlog utemeljeno zavrnilo že sodišče prve stopnje.

7.Ker drugih pritožbenih očitkov zoper sodbo toženka ni podala, je pritožbeno sodišče opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pri čemer takšnih razlogov ni našlo. Ugotovljeno dejansko stanje, ki je razvidno iz izpodbijane sodbe, se na tem mestu ne ponavlja. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari in o povrnitvi pravdnih stroškov je pravilna, zato je pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo (353. člen ZPP).

8.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Toženka, ki s pritožbo ni uspela in sama nosi svoje pritožbene stroške, mora tožnici povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Tožnici se prizna priglašenih 500 točk za odgovor na pritožbo in 10 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk), kar ob vrednosti točke v višini 0,60 EUR znaša 306,00 EUR. Tožnici se ne prizna priglašenih 50 točk za poročilo stranki, saj gre ne samo za neizkazani strošek, ampak tudi nesamostojen strošek, ki je že zajet v nagradi za odgovor na pritožbo.

-------------------------------

1Toženka sicer najprej omenja zakonitega zastopnika tožnice, vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pomoto. Nenazadnje dokaznega predloga z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožnice tudi ni podala.

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 98, 98/1