Jedro

Sodišče prve stopnje bi pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na 2. točko tar. št. 19 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se znesek stroškov zviša na znesek 285,62 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka mora v roku 15 dni, od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranke njene pritožbene stroške v znesku 27,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom toženki naložilo, da mora v roku 15 dni povrniti tožnikoma njune stroške postopka v znesku 255,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki, do plačila (I. točka izreka), v presežku pa je zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

2. Tožnika po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbijata sklep sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

Navajata, da jima je sodišče prve stopnje za sestavo tožbe od priglašenih 300 točk priznalo le 200 točk, kar je v nasprotju z 2. točko tar. št. 19 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), po kateri je za sestavo tožbe v zadevah o osebnih in stvarnih služnostih določena vrednost storitve 300 točk. V konkretnem primeru je spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice na toženkini nepremičnini. Prav tako je sodišče prve stopnje tožnikoma za pripravljalno vlogo z dne 3. 7. 2023 priznalo le 50 točk od priglašenih 300 točk, ker je to vlogo zmotno štelo kot drugo vlogo v smislu 4. točke tar. št. 20 OT. Glede na toženkine navedbe v pripoznavi tožbenega zahtevka, da toženka sama ni dala nikakršnega povoda za ta sodni spor, je bilo treba odgovoriti na te toženkine navedbe in predložiti dokaze, sodišče prve stopnje pa je tudi obširno obrazložilo, da so bile te toženkine navedbe neutemeljene, čemur tožnika pritrjujeta. Sodišče prve stopnje je k priznanim stroškom pomotoma obračunalo 22 % DDV, ki ni bil priglašen.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je izdalo sodbo na podlagi pripoznave P 17/2023 z dne 5. 6. 2023, da je toženka z vlogo z dne 29. 5. 2023, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 30. 5. 2023, pripoznala tožbeni zahtevek, nasprotovala pa je plačilu stroškov postopka, da sta tožnika z vlogo z dne 3. 7. 2023 vsebinsko ugovarjala toženkinim navedbam glede plačila stroškov in predložila dokaze ter da predpostavka, da toženka ni dala povoda za tožbo, ni izpolnjena, zato je kot podlago za odločitev o stroških treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, in ne 157. člen ZPP, po katerem mora tožnik toženki povrniti stroške postopka, če toženka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo.

5. Sodišče prve stopnje je tožnikoma kot stroške, ki so bili potrebni za pravdo (155. člen ZPP), priznalo pravdne stroške v znesku 255,33 EUR. Pri odmeri priglašenih stroškov se je pravilno oprlo na določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in OT.

6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pooblaščencu tožnikov za vlogo z dne 3. 7. 2023 priznati priglašenih 300 točk namesto 50 točk. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da gre pri tej vlogi za dokazni predlog in drugo vlogo po 4. točki tar. št. 20 OT in ne za prvo pripravljalno vlogo po 1. točki tar. št. 20, saj sta se tožnika v tej vlogi, ki sta jo vložila po izdani sodbi na podlagi pripoznave, opredelila le glede stroškov postopka (ki so stranska in ne glavna terjatev) v zvezi s toženkino izjavo glede pripoznave tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za stroške sestave te vloge z dne 3. 7. 2023 pravilno priznalo 50 točk po 4. točki tar. št. 20 OT (od priglašenih 300 točk).

7. Utemeljena pa je pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na 2. točko tar. št. 19 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk. Posledično je nepravilno odmerilo tudi 10 % povišanje za zastopanje več strank (po prvem odstavku 7. člena OT) in 2 % materialne stroške (po tretjem odstavku 11. člena OT), in sicer pripada tožnikoma za povišanje za zastopanje več strank 35 točk (namesto 25,50 točk) in za materialne izdatke 7,7 točk (namesto 5 točk).¹ Pravilni skupni seštevek točk tako znaša 392,7 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR (13. člen OT) znaša 235,62 EUR in povečano za plačano sodno takso za tožbo v znesku 50,00 EUR pravdni stroški tožnikov tako predstavljajo skupni znesek 285,62 EUR (namesto zneska 255,33 EUR).

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je znesek stroškov zvišalo na znesek 285,62 EUR, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v še izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnika sta bila s pritožbo delno uspešna - njun uspeh je 13 % (pritožbeno spornih je bilo 392,70 točk² oziroma znesek 235,62 EUR, uspela pa sta z zneskom 30,29 EUR³ ). Zato sta v tem deležu upravičena do povračila pritožbenih stroškov, ki jih je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu z OT. Ti obsegajo sodno takso v višini 60,00 EUR (tar. št. 1121 ZST-1) in 250 točk za sestavo pritožbe (1. točka tar. št. 22 OT) ter 5 točk za materialne izdatke (tretji odstavek 11. člena OT). Pritožbeni stroški tožnikov tako znašajo skupaj 213,00 EUR, glede na njun 13 % uspeh s pritožbo pa sta upravičena do povrnitve v znesku 27,69 EUR. Toženka mora odmerjene pritožbene stroške plačati v petnajstdnevnem izpolnitvenem roku, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila

Zveza:

Odvetniška tarifa (2003) - člen 19, 19/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.