26. 2. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jan Omahnehta Femca, Ljubljana, na seji 26. februarja 2019

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Zakon o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol). Katere določbe omenjenega zakona naj bi bile v neskladju z Ustavo, pobudnik izrecno ne navede, navaja pa, naj se presoja "spusti" na del zakona, ki policiji in sodišču omogoča, da posamezni osebi ali večim osebam izreče ukrep prepovedi približevanja. Po mnenju pobudnika je omenjeni ukrep v neskladju z Ustavo iz več razlogov. Osebi, ki ji je izrečen ta ukrep in mora zapustiti prebivališče, v katerem živi skupaj z oškodovancem, naj namreč ne bi bilo zagotovljeno drugo, nadomestno prebivališče in topel obrok, temveč naj bi bila prepuščena sama sebi in naj bi si morala "streho nad glavo" poiskati sama. To naj bi bilo še zlasti težavno za osebe, ki nimajo prihodkov in morajo zato prenočiti na prostem. Zato bi morala biti, po mnenju pobudnika, kršitelju dana možnost, da se pred izrekom ukrepa izjavi, ali ima dovolj finančnih sredstev za preživetje. S takšno ureditvijo se po mnenju pobudnika krši človekovo dostojanstvo ter pravica do zdravega bivanja in uživanja lastnega doma. Drugi razlog, zakaj naj bi bila omenjena ureditev v neskladju z Ustavo, pa je po mnenju pobudnika v tem, da naj zakon ne bi predvideval upoštevanja mnenja oškodovanca v smislu, ali si ta sploh želi, da kršitelj zapusti skupno prebivališče in da se mu prepove približevanje, temveč naj bi bil to avtoritativen, enostranski ukrep policije in sodišča. Ker je ta ukrep izrečen brez soglasja oškodovanca, je po mnenju pobudnika kršena pravica do svobodnega nepristranskega odločanja. Izrečeni ukrep po mnenju pobudnika tudi ogroža zaposlitev kršitelja, ker mu je onemogočen prihod na delo. Zaradi kratkega roka, ki ga da policija na voljo kršitelju za zapustitev skupnega bivališča, pa naj bi mu bilo tudi onemogočeno, da si iz skupnega bivališča vzame delovne pripomočke.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

3.Institut prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju je urejen v 60. in 61. členu ZNPPol. Ti določbi ne učinkujeta neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Pobudnik ustavne pritožbe zoper posamični akt, s katerim bi mu bil izrečen ukrep prepovedi približevanja po ZNPPol, ne vlaga. Še več, da bi bil pobudniku izrečen takšen ukrep, iz pobude niti posredno ne izhaja. Pobudnik tako ni izkazal, s čim naj bi izpodbijana ureditev ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju po ZNPPol neposredno posegala v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj. Splošen in abstrakten pravni interes za ustreznejšo ureditev določenega vprašanja, v obrambi katerega bi lahko nastopal vsak posameznik, pa za začetek postopka za oceno ustavnosti ne zadošča.[1] Ker torej pobudnik ni izkazal pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Na primer sklep Ustavnega sodišča št. U-I-279/02 z dne 19. 9. 2002 (OdlUS XI, 183).