Jedro

Sporni pogoj iz 4. točke prvega odstavka 24. i člena Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatki ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve v pritožbi in tožbi. Imela je torej možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se ta dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo z dne 27. 5. 2010 tožeči stranki zavrnil zahtevo za pridobitev nepovratnih sredstev za Podporo za mleko ter z odločbo z dne 2. 6. 2010 zahtevo za pridobitev nepovratnih sredstev za Podporo de minimis mleko. V obrazložitvi obeh navaja, da je tožeča stranka 22. 10. 2009 v skladu s 24. k oziroma 24. m členom Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (v nadaljevanju Uredba) vložila vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev. Kmetijsko gospodarstvo pa ne izpolnjuje pogoja, da je obvezno oziroma prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan vsaj en član kmetijskega gospodarstva od 1. 6. 2009 dalje, zato je obe podpori zavrnil. Drugostopni organ je z odločbama pritožbi zavrnil. V obrazložitvi navaja, da je glede izpolnjevanja pogoja obveznega zavarovanja vpogledal v excelovo tabelo, v katero je prvostopni organ združil vse elektronsko zahtevane in prejete podatke glede zavarovanja. Iz zap. št. 1520 je za A.A. v stolpcu O (odgovor) navedeno: "odgovor ZPIZ", v stolpcu Q (poizvedba ZPIZ) pa: "ni zavarovan", kar pomeni, da je prvostopni organ od ZPIZ-a prejel podatek, da noben član kmetijskega gospodarstva ne izpolnjuje pogoja obveznega zavarovanja. Pritožnik je priložil izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj ZZZS, OE Novo mesto z dne 31. 5. 2010, iz katerega je razvidno, da je A.A. obvezno zdravstveno zavarovan od 16. 2. 2004 dalje. Glede na navedeno ne dvomi v ugotovitev prvostopnega organa, da noben član kmetijskega gospodarstva ne izpolnjuje pogoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova kmetijstva.

Tožeča stranka izpodbija prvostopni odločbi in navaja, da je vložil vlogo za pridobitev sredstev iz naslova Podpora za mleko in Podpora de minimis mleko. Organ je ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev iz Uredbe in sicer pogoja, da ima kmetijsko gospodarstvo najmanj enega člana pokojninsko in invalidsko zavarovanega iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. 6. 2009 dalje. S tako ugotovitvijo se ne more strinjati, saj ta pogoj izpolnjuje od 16. 2. 2004, ker je sin B.B. zavarovan na podlagi 052. Agencija bi glede na vlogo bila dolžna pridobiti podatke glede zavarovanja pri drugem državnem organu, ZPIZ. Kljub tej obveznosti in dokazilu ob oddaji vloge, je upravni organ zahtevo zavrnil. Razpolaga z več dokazili, ki jasno izkazujejo izpolnjevanje pogoja glede zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Prilaga dokazilo št. 3802/2011 z dne 12. 11. 2007, ki potrjuje, da je B.B., rojen 25. 5. 1982, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 16. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, z zavarovalno podlago 052, to je kot član kmečkega gospodarstva. Kljub vsemu navedenemu je drugostopni organ pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. Zaradi napak državnih organov je zato že več mesecev prikrajšana za sredstva. Upravni organ je napačno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil določila Uredbe. Pri tem so bila kršena tudi pravila postopka, saj ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev in na tak način izkaže izpolnjevanje Uredbe. Predlaga odpravo izpodbijanih prvostopnih odločb. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je po prejemu tožbe pri ZPIZ ponovno preverila podatke o obstoju pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za nosilca in člane kmetijskega gospodarstva na dan 1. 9. 2009, hkrati pa iz registra kmetijskih gospodarstev preverila, kdo je nosilec in kdo so družinski člani na KMG tožnika. Ni sporno, da je nosilec KMG tožnik, poleg njega pa je na dan 1. 6. 2009 vpisana še članica C.C. Za A.A. je prejela podatek, je bil zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti od 14. 2. 1992 do 31. 10. 2007, C.C. pa na enak način zavarovana od 1. 4. 1992 do 5. 2. 2006. Glede zatrjevanja, da je pokojninsko in invalidsko zavarovan sin B.B., trditve ni preverjala, ker po podatkih iz registra kmetijskih gospodarstev izhaja, da je bil ta član kmetijskega gospodarstva dne 10. 6. 2009 in do 2. 10. 2009, ko je bil brisan zaradi osvežitve s podatki evidence gospodinjstev - namreč ni bil več član gospodinjstva. Glede na navedeno B.B. ni izpolnjeval pogoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot član kmetijskega gospodarstva od 1. 6. 2009 dalje.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožeča stranka izpolnjuje tudi pogoj iz 24.i člena Uredbe. Neizpolnjevanje je bilo razlog za zavrnitev zahtev za nepovratna sredstva za Podporo za mleko in Podporo de minimis mleko.

Sporni pogoj se glasi, da mora kmetijsko gospodarstvo izkazati najmanj enega člana, ki je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. junija 2009 dalje. Iz ugotovljenega dejanskega stanja organov izhaja, da na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je tožeča stranka, ni nobenega člana, ki bi bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti od 1. junija 2009 dalje. Tožeča stranka je pritožbi priložila izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj za B.B., ZZZS OE Novo mesto z dne 31. 5. 2010, tožbi pa potrdilo Zavoda za pokojninsko za invalidsko zavarovanje Slovenije, da je B.B. od 16. 2. 2004 dalje po 16. členu kot član kmečkega gospodarstva vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, z dne 12. 11. 2007. Vendar navedeni dokazili ne izkazujeta, da je B.B. član kmetijskega gospodarstva tožeče stranke, niti da je bil 1. 6. 2009 obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. To pa so dejstva, s katerimi bi tožeča stranka lahko izpodbila sporni razlog za zavrnitev obeh podpor. Sodišče torej tožeči stranki iz razloga, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar naj bi dokazovali potrdili, ne more slediti. Posledično v zadevi tudi ni bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo.

Ugovor, da so bila pri izdaji izpodbijanih odločb kršena tudi pravila postopka, ker tožeča stranka ni imela možnosti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev in na ta način izkaže izpolnjevanje Uredbe, sodišče ocenjuje kot neutemeljen. Sporna določba 24.i člena Uredbe se izkazuje s podatki iz evidenc o članih kmetijskega gospodarstva in podatkih ZPIZ. Navedene podatke sta organa upoštevala, tožeča stranka pa je imela možnost, da izpodbija sporne ugotovitve (to je tudi poskušala) v pritožbi in tožbi. Tožeča stranka je torej imela možnost, da se o spornih dejstvih izjavi. Zaslišanje stranke o spornih dejstvih pa k drugačni odločitvi v zadevi ne bi pripomoglo, saj se sporna dejstva dokazujejo le s podatki iz evidenc.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanih odločb pravilen ter da sta odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.