Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet prodaje lastniški delež na nepremičninah in da zato ne more biti obrazložen ugovor tretje na premičnine, ki naj bi se domnevno nahajale v nepremičninah.

Izrek

I. Pritožba tretjih A. A. se zavrže. II. Pritožba tretje B. B. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Tretji sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo za umaknjen ugovor tretjih A. A. (I. točka izreka)1. Zavrnilo je kot neutemeljen ugovor tretje B. B. (II. točka izreka). Ugotovilo je, da so predmet prodaje nepremičnine, tretji pa v ugovoru ne zatrjujejo pravice, ki bi preprečevale izvršbo s prodajo nepremičnin, ampak obstoj pravice na premičninah. Ugovor tretjih ni obrazložen, saj ni zatrjevan niti verjetno izkazan obstoj pravice, ki bi preprečevala izvršbo s prodajo nepremičnin. Predmet tega izvršilnega postopka so nepremičnine kot celota lastniškega deleža dolžnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbo tretji po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).V pritožbi navajajo, da se nepremičnina ni prodajala tako, kot je zapisano v obrazložitvi sklepa, kot celota lastniškega deleža dolžnika, temveč izrecno nepremičnina kot celota. To je različno. Če bi se prodajala le lastnina do celote in bi se ta šele izpraznila, tretji ne bi ugovarjali.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da iz spletne objave javne dražbe, kot tudi iz odredbe o prodaji nepremičnine na spletni javni dražbi, jasno in nedvoumno izhaja, da so predmet prodaje izključno nepremičnine hipotekarnega dolžnika. Premičnine ne morejo biti predmet prodaje, saj je za upnika več kot očitno nemogoče, da bi zoper hipotekarnega dolžnika predlagal drugačno sredstvo izvršbe kot prodaja nepremičnin, saj hipotekarni dolžnik, kot pove že pojem, jamči zgolj z nepremičninami. Posledično upnik ni kot sredstvo izvršbe predlagal prodaje nepremičnin niti niso bila izvedena izvršilna dejanja zoper hipotekarnega dolžnika.

4. Pritožba tretjih A. A. ni dovoljena, pritožba tretje B. B. ni utemeljena.

5. O pritožbi tretjih A. A. je sodišče prve stopnje odločilo z nadomestnim sklepom z dne 19. 1. 2022 s I. točko izreka, ko ji je delno ugodilo in razveljavilo I. točko izreka sklepa. Torej je v izpodbijanem sklepi ostala zgolj odločitev o ugovoru tretje B. B. . Te odločitve tretja A. A. nimata pravnega interesa izpodbijati, ker ne posega v njune pravno zavarovane interese. Zato njuna pritožba ni dovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

6. B. B. zgolj ponavlja ugovorne trditve. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je predmet prodaje lastniški delež na nepremičninah in da zato ne more biti obrazložen ugovor tretje na premičnine, ki naj bi se domnevno nahajale v nepremičninah. Ali jih bodo morali tretji izprazniti in kdaj je lahko stvar drugega postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo v skladu s petim odstavkom 64. člena ZIZ. Ta določa za primer, če ugovor ni obrazložen ali če pravica ni verjetno izkazana, da se šteje, da je ugovor neutemeljen.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Tretji sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 To odločitev v I. točki izreka je samo razveljavilo s I. točko izreka sklepa z dne 19. 1. 2022.