Jedro

Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točkah V in VI) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v izpodbijani V. točki ugotovilo, da elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, izdelan s strani sodnega izvedenca A. A. dne 14.2.2018, pri Geodetski upravi RS vpisan pod št. rezervacije 000, predstavlja primerno podlago za izvedbo katastrskega vpisa. V točki VI. sklepa je Geodetski upravi RS naložilo, da po pravnomočnosti tega sklepa prioritetno evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu z elaboratom iz prejšnje točke, tako da evidentira nove parcele 47/24, 47/25, 47/26, 47/27, 47/38, 47/39, 39/11, 39/12, 47/28, 47/29, 47/30, 47/31, 544/6, 544/7, 47/32, 47/33, 47/37, vse k.o. X, in meje med temi parcelami kot urejene, mejne točke, v katerih se meje novih parcel stikajo z mejami obstoječih parcel, pa kot delno urejene. Geodetski upravi je naložilo, da naj sodišče nemudoma obvesti o izvedenih vpisih.

2. Zoper ta sklep v točkah IV, V in VI so se pritožili predlagatelji iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Pritožbo zoper odločitev sodišča v točki IV izreka je zavrglo že sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11.12.2018, zoper to odločitev pa ni bila vložena pritožba. Zato pritožbeno sodišče odloča le še o pritožbi predlagateljev zoper V. in VI. točko sklepa z dne 12.9.2018. Predlagatelji navajajo, da pripadajoče zemljišče k stavbi Ulica 92 in 94 predstavljajo obstoječe parcele, kot so opredeljene v vlogi z dne 17.1.2018. To utemeljujejo z odločbo o dovolitvi lokacije RS, Skupščine Občine Kamnik št. 351-78/77-4/50, z dne 4.8.1977, iz katere izhaja obseg funkcionalnega zemljišča v obsegu 4.132 m2, kar izhaja tudi iz projektno gradbene dokumentacije, ki je bila osnova izgradnje objekta. Glede na navedeno ne po ZVEtL in ne po ZVEtL-1 drugih kriterijev glede določitve pripadajočega zemljišča k stavbi ni potrebno uporabiti, saj se za pripadajoče zemljišče šteje zemljišče, ki je bilo določeno kot funkcionalno zemljišče. V kolikor je ZVEtL-1 posegel v to pravico, je v tem delu protiustaven, zato bi sodišče moralo postopek prekiniti in pričeti postopek pred ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti ZVEtL-1, posebej 43. in 53. člena. Predlagatelji se z navedbo sodišča v pozivu z dne 28.2.2018 glede obsega pripadajočega zemljišča in določitvijo odkupne pravice nikakor ne strinjajo, saj menijo, da je nezakonita. Ker je sodišče geometrično odmero izvedencu D. naročilo v tej smeri določitve pripadajočega zemljišča in ne po predlogu predlagateljev, se predlagatelji z odmero in elaboratom izvedenca A. A. z dne 14.2.2018 ne strinjajo, saj ni primerna podlaga za določitev pripadajočega zemljišča k predmetni stavbi in tudi ni primerna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Mogoča je navedba sodišča, da je funkcionalno zemljišče po lokacijski odločbi z dne 4.8.1977 v izmeri 4.132 m2 predstavljalo tedanje parcelne številke 47/2 v izmeri 4.024 m2 in parc. št. 47/4, vendar bi navedeno moral potrditi izvedenec ustrezne stroke, saj sodišče tega specialnega znanja nima. Sodišče ni navedlo ne kvadrature posameznih parcel, ki so se delile, prav tako niso razvidne meje teh parcel, tako da navedb sodišča ni mogoče preizkusiti. Seštevek zemljišč, katere sodišče navaja, da naj bi nastale iz predhodnih parcelnih številk 47/2 in 47/4, katerih kvadrature sodišče niti ne navaja, po podatkih predlagateljev ne predstavljajo seštevka 4.132 m2 niti 3.979 m2. Sodišče brez izvedenca ne more potrditi, da tedanja parcela št. 47/3 glede na to, da se ji je raba v IDPOS 000 iz travnika spremenila v dvorišče, ni predstavljala del funkcionalnega zemljišča k predmetni stavbi. Iz nadaljnje obrazložitve sodišča izhaja, da sodišče pri odmeri pripadajočega zemljišča ne bo upoštevalo niti svoje ugotovitve o obsegu funkcionalnega zemljišča v izmeri 4.132 m2 po citirani lokacijski odločbi z dne 4.8.1977, na katero se sklicuje, s čimer se predlagatelji ne morejo strinjati. Iz izvedenskih poročil ni razvidno, katere sedanje parcelne številke predstavljajo funkcionalno zemljišče v izmeri 4.132 m2 iz lokacijske odločbe z dne 4.8.1977. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo dejansko prejudiciralo svojo odločitev, saj bi takšna ugotovitev morala biti sestavni del sklepa o določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zoper katero bi imeli udeleženci postopka možnost pritožbe, ne pa da je to določeno v predhodnem oziroma posebnem sklepu. Predlagatelji se nikakor ne strinjajo, da parcela št. 47/8, ki naj bi bila sedaj razdeljena v štiri nove parcele, ni v celoti del pripadajočega zemljišča k stavbi in to v nadaljevanju pritožbe podrobneje obrazložijo. Predlagatelji se tudi ne strinjajo, da bi parceli številka 47/29 in 39/12 iz elaborata izvedenca A. A. z dne 14.2.2018 lahko bili predmet odkupne pravice, saj jih nujno potrebujejo za svojo redno rabo. Prav tako bi del pripadajočega zemljišča morale predstavljati parcele številka 47/12, 47/13, 47/9 in 39/6. 3. Na pritožbo predlagateljev je odgovorila udeleženka družba B., d.o.o. - v stečaju in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom, ki ga predvideva 13. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo zoper ta sklep je tako mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča. Zato so pritožbene navedbe predlagateljev, ki se nanašajo na vprašanje, katero zemljišče pripada sporni poslovno stanovanjski stavbi, pri odločanju o izpodbijanem sklepu nerelevantne, saj zatrjevana dejstva, ki so pomembna za končno odločitev, v tej fazi še niso odločilna. Sodišče prve stopnje bo moralo v končnem sklepu o določitvi pripadajočega zemljišča odgovoriti na vsebinske navedbe pritožnikov, ki se nanašajo na izpolnitev pogojev za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kar določata 42. in 43. člen ZVEtL-1. Predlagatelji pa bodo takrat lahko izpodbijali končno odločitev sodišča prve stopnje tudi z navedbami, ki jih navajajo v tokratni pritožbi, če z odločitvijo sodišča prve stopnje ne bodo zadovoljni. Sprememba v katastru na podlagi izpodbijanega sklepa ne bo prejudicirala zadeve oziroma ne bo prinesla spremembe lastninske pravice, zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene. Glede na zavzeto materialnopravno stališče sodišča prve stopnje je parcelacija potrebna, saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti (drugi in tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1). Ali pa je takšno stališče sodišča prve stopnje pravilno, pa bo predmet presoje šele po izdaji končnega sklepa.

6. Ker določbe 43. in 53. člena ZVEtL-1 ne predstavljajo podlage za odločitev sodišča v konkretnem sklepu, se pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb predlagateljev o njihovi neustavnosti.

7. Površine novo nastalih parcel so razvidne iz izdelanega elaborata izvedenca geodeta A. A., zato je njihovo prepisovanje v razloge sklepa nepotrebno. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa tudi opisalo posamezne katastrske spremembe parcel, ki jih je razbralo iz katastrskih listin. Izpodbijani sklep vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in ga je mogoče preizkusiti. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni podana.

8. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točkah V in VI) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).