Jedro

Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 30. 9. 2015 se zavrže. II. Pritožba zoper sklep z dne 5. 10. 2015 in pritožba zoper sodbo se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19092/2012 z dne 14. 2. 2012 in tožbeni zahtevek na plačilo16.530,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2012 dalje ter izvršilnih stroškov zavrnilo. Hkrati je zavrnilo tudi povišan tožbeni zahtevek na plačilo zneska 3.450,00 EUR. Tožniku je naložilo, da je tožencu dolžan povrniti njegove pravdne stroške v višini 1.302,35 EUR.

2. S sklepom z dne 30. 9. 2015 je sodišče delno ugodilo ugovoru tožnika zoper prepis snemanja naroka z dne 22. 5. 2015, tako da je na 97. strani zapisnika dodalo še dodatno vprašanje sodnice glede priglasitve stroškov in izjavo priče, da stroškov ne priglaša. V preostalem delu je ugovor tožnika zoper prepis snemanja zavrnilo.

3. S sklepom z dne 5. 10. 2015 je sodišče pravdnima strankama naložilo kritje stroškov za pričanje B. B., in sicer vsaki 28,77 EUR.

4. Zoper oba sklepa in sodbo vlaga pritožbo tožnik. V pritožbi zoper sklep z dne 30. 9. 2015 opozarja, da mu je sodišče prepozno vročilo prepis zvočnega snemanja, saj je zakonski rok tri dni. Vztraja, da je zaslišana priča po odklonitvi priglasitve stroškov dodala še: "vem, da bi g. A. želel slišati od mene, da sva se dogovorila za najemnino in da mu bomo vse plačali, a tega ne bo slišal ...". Sodišče se do tega teksta ni opredelilo, zato so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno pa je uporabljeno materialno pravo.

5. V pritožbi zoper sklep z dne 5. 10. 2015 tožnik prosi za oprostitev plačila stroškov priče B. B., saj je brezposeln in nima dohodkov ter premičnega in nepremičnega premoženja. Z ženo se preživljata izključno iz sredstev denarne socialne pomoči. 6. V pritožbi zoper sodbo tožnik graja dokazno oceno izpovedi priče M. A. ml., saj je ta spontano, na podlagi lastne zaznave, sodišču izpovedoval o dejanskem stanju dogajanja na projektu. Če bi sodišče zadevo razreševalo na podlagi dejstev in predloženih dokazov, bi ugotovilo, da je N. tožnikovega sina v času zaposlitve nenehno psihično maltretiral, ga žalil, po romskih naseljih pa širil neresnične trditve in Rome ščuval k fizičnemu obračunavanju ter poškodovanju osebnega avtomobila. Tožena stranka je tožnikovemu sinu nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, pri čemer pritožnik pojasnjuje svojo verzijo ozadja delovnega spora. Graja tudi dokazni zaključek sodišča glede dopisa županij Občine ... in Občine ... z dne 27. 3. 2012, saj na podlagi te listine ni mogoče zaključiti, da se dejavnosti v poslovnih prostorih tožnika niso odvijale. Dopis se nanaša na skupni romski inkubator, kjer bi se nudila učna pomoč večjemu številu Romov v Beli krajini za dvig izobrazbene ravni, za kar je bilo treba izpolnjevati dodatno določene pogoje. Tožnik v pritožbi nato strnjeno povzame tista pravno relevantna dejstva, ki so po njegovem v sporu pomembna, in podaja svoje videnje poslovanja s toženko. Sodišču očita tudi procesne kršitve, in sicer, da je bila na poravnavi na naroku, kjer je bila javnost izključena, prisotna C. C., da sodišče ni upoštevalo predloženih izvodov zapisnika sestanka z dne 29. 2. 2012, da je bil prepis zvočnega zapisa naroka izdelan več kot tri dni po opravljenem naroku, po vložitvi ugovora pa sodišče temu ni v celoti ugodilo. Ob tem izpostavlja, da je dr. N. ob zaključku zaslišanja še komentiral: "vem, da bi g. A. želel slišati od mene, da sva se zmenila za najemnino in da mu bomo vse plačali, a tega ne bo slišal," s tem pa je dejansko potrdil ustno pogodbo s tožnikom za najem poslovnega prostora. Sodnica tožniku ni omogočila poslušanja zvočnega zapisa, kar je zahteval. Meni, da je bilo sojenje pristransko in so mu bile kršene ustavne pravice ter temeljne svoboščine. Dvomi tudi v pojasnilo glede nezakonito posredovanih podatkov v pravdni zadevi. Sodnica je tožnika tekom pravde omejevala pri postavljanju vprašanj, ga prekinjala ali mu vprašanj ni dovolila postavljati. Izraža dvom v pričanje D. D., B. B., E. E., ki so vse povezane s toženo stranko. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, saj ustna pogodba o najemu tožnikovih prostorov lahko velja, ker je bila dokončna. Tožena stranka računa za plačilo tudi ni zavrnila.

7. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka in prerekala podane pritožbene navedbe.

8. Pritožba zoper sklep z dne 30. 9. 2015 ni dovoljena, pritožbi zoper sklep z dne 5. 10. 2015 in zoper sodbo nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 9. 2015

9. V primeru zvočnega snemanja naroka mora sodišče izdelati prepis zvočnega posnetka, glede katerega ima stranka v treh dneh po izdelavi pravico do vpogleda in ugovora zoper morebitno nepravilnost prepisa. V obravnavani zadevi je sodišče o ugovoru tožnika odločilo, zvočni posnetek ponovno poslušalo in zapisnik delno popravilo, ni pa vanj zapisalo tistega, kar je o vsebini izpovedi priče trdil tožnik, in je v tem delu njegov ugovor zavrnilo. Sklep o ugovoru zoper zapisnik je povsem tehnične narave in se nanaša na vodstvo obravnave ter ne predstavlja odločbe, zoper katero bi bila dopustna posebna pritožba (četrti odstavek 298. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP. Ker pa je tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavljal relativno bistveno kršitev določb postopka zaradi napačne sestave zapisnika, se je pritožbeno sodišče do tega opredelilo v okviru odločitve o glavni stvari.

O pritožbi zoper sklep z dne 5. 10. 2015

10. Pritožnik v pritožbi z dne 26. 10. 2015 predlaga, da ga sodišče oprosti povrnitve polovice stroškov delodajalcu zaslišane priče B. B. Oprostitev plačila stroškov prič in drugih stroškov postopka bi moral pritožnik predlagati po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ker se lahko predlaga oprostitev plačila stroškov postopka zgolj za dejanja, ki so nastala po dnevu od vložitve prošnje za odobritev brezplačne pomoči, in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (11. člen ZBPP), tudi v primeru uspeha v postopku po ZBPP pritožnik ne bi mogel doseči oprostitve plačila omenjene pričnine. Ker položaja tožnika glede plačila tega stroška torej ni več mogoče izboljšati, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj višini stroška tožnik obrazloženo ne nasprotuje (2. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sodbo

11. Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo najemnine za poslovni prostor, ki naj bi ga oddal toženi stranki z ustno najemno pogodbo za potrebe delovanja romskega izobraževalnega inkubatorja za Belo krajino. Po določilu 12. člena ZPSPP najem poslovnega prostora ali poslovne stavbe nastane s pogodbo med najemodajalcem in najemnikom, ki mora biti sklenjena v pisni obliki. Zakon izrecno določa, da pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, ni veljavna. Ker je obličnost v primeru sklenjene najemne pogodbe za poslovne prostore predpisana predvsem z namenom lažjega dokazovanja vsebine pogodbe, torej v korist strank in ne zaradi varovanja javnega interesa, se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z bistvenim vprašanjem, ali je med strankama do sklenitve pogodbe sploh prišlo, saj je to nujna predpostavka, da bi pogodba lahko konvalidirala (58. člen OZ).

12. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s skrbno, obširno, natančno, prepričljivo in celostno dokazno oceno sodišča prve stopnje, da do sklenitve zatrjevanega pravnega posla med strankama ni prišlo in se v izogib ponavljanju nanjo sklicuje. Toženec v pritožbi vztraja pri svojem stališču, da je bila najemna pogodba s toženko sklenjena z ustnim dogovorom, česar pa predloženi dokazi (tako listinski kot izpovedi prič) niso potrdili. To velja tudi za pričo M. A. ml., saj o sklenitvi najemne pogodbe v juliju 2010 ni vedel povedati ničesar. Njegova izpovedba tudi ni potrdila, da bi e-maile v januarju 2011 pisal pod prisilo in po naročilu dr. N., temveč je izpovedal, da jih je napisal zato, ker je iskal prostore za delodajalca. Povsem neutemeljeni so zato pritožbeni očitki, da bi sodišče iz predloženih dokazov lahko razbralo nenehno psihično maltretiranje, žaljenje in nasilje, ki ga je izvajal dr. N. nad tožnikovim sinom. Pritožbeno sodišče ob tem še dodaja, da predmet presoje v obravnavani zadevi ni odnos toženke do M. A. ml. kot njenega bivšega zaposlenega, temveč plačilo najemnine glede na s strani tožnika zatrjevano najemno razmerje.

13. Neutemeljena je pritožbena graja ocene dopisa županij Občine ... in Občine ... z dne 27. 3. 2012. Sodišče je v 70. točki sodbe pravilno povzelo vsebino dokaza, ki ga je nato ocenilo v primerjavi z drugimi dokazi, seveda v zvezi s predmetom spora v obravnavani zadevi in ne glede na siceršnje odvijanje projektov v Beli krajini. Tudi (v dokaznem postopku nepotrjeno) pritožbeno zatrjevanje, da je v tožnikovih prostorih potekala učna pomoč za romske otroke, v obravnavani zadevi ni relevantno. Zgolj dejstvo o morebitni občasni uporabi prostora za izvajanje projekta, ob tem, da je tožnikov sin kot zaposleni tožene stranke prejemal poseben dodatek za delo na domu, ničesar ne pove o sklenitvi najemne pogodbe kot podlagi za tožbeno terjatev tožnika. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z dokazno oceno zapisnika z dne 28. 4. 2011 (točka 52 sodbe), saj ta ne potrjuje trditev tožnika, da se je direktorica toženke zavezala k plačilu najemnine za toženčeve prostore. Tega tudi ne potrjuje finančni načrt, kot izhaja iz podrobne obrazložitve sodišča v 74. točki sodbe.

14. Prisotnost C. C. na poravnalnem naroku sicer pomeni kršitev določila tretjega odstavka 305.a člena ZPP, ki pa ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Enako velja za prekoračitev tridnevnega roka za vročitev prepisa zvočnega zapisa zapisnika. Pritožbeno sodišče sprejema odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi ugovora zoper zapisnik, saj je sodišče zvočni zapis znova poslušalo. Tudi sicer, če bi držale trditve tožnika, da je priča N. navedla še: "vem, da bi g. A. želel slišati, da sva se zmenila za najemnino in da mu bomo vse plačali, a tega ne bo slišal ...", to na pravilnost in zakonitost sodbe ne bi vplivalo. Ta stavek namreč o sklenitvi najemne pogodbe ne pove nič drugega, kot da tega priča N. ne bo potrdila. Neutemeljen je nadalje pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo predloženega zapisnika sestanka z dne 29. 2. 2012, saj iz dokaznega sklepa izhaja, da ga je vpogledalo, ker pa vsebina zapisnika ne pojasnjuje poslovnega razmerja med tožnikom in toženo stranko, se sodišču do njega ni bilo treba posebej opredeljevati.

15. Če je tožnik menil, da je podan razlog za izločitev sodnice zaradi njene pristranskosti, bi moral to zahtevati najpozneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 72. člena ZPP). Podatki v spisu na nepošteno obravnavanje tožnika ne kažejo, nezadovoljstvo stranke z ravnanji in postopkom sodnika pa na pravilnost izdane sodbe ne vpliva. Prav tako ni podan dvom v objektivnost izpovedb posameznih prič zgolj zato, ker so te zaposlene ali v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Poleg tega je sodišče izpovedbe prič ocenilo v povezavi z listinskimi dokazi, že slednji pa so dovolj nazorno pokazali, da najemna pogodba med strankama v mesecu juliju 2010 ni bila sklenjena.

16. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani razlogi niso podani, prav tako tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 155. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pavšalnim odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, stroške za to vlogo krije sama.