Jedro

Velja, da če ENIC-NARIC center z aktom (mnenjem), ki ga želi prosilec pridobiti v postopku vrednotenja izobraževanja, ne odloča o njegovi pravici ali pravni koristi, tudi odločitev (obvestilo) ENIC-NARIC centra, da takšnega akta ne izda, ker prosilčevo izobraževanje ni predmet vrednotenja po ZVPI, na njegov pravni položaj ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper obvestilo ENIC-NARIC centra Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (v nadaljevanju: ENIC-NARIC center). Ta je z njim tožnico na podlagi petega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (ZVPI) seznanil, da izobraževanje, ki se izkazuje z listino Diplomprüfungszeugnis - 1. Diplomprüfung, ki jo je ... izdala Universität für Musik und darstellende Kunst Wien, ni predmet postopka vrednotenja izobraževanja, ker ne gre za izobraževanje, ki se dokazuje z listino o v celoti opravljenem izobraževanju.

2.Upravno sodišče se je v obrazložitvi sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 41/2021 z dne 8. 7. 2021 in navedlo, da izpodbijano obvestilo ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1. Dejstvo, da je zakonodajalec v zvezi s postopkom vrednotenja uporabil pojme vrednotenje, mnenje in informacija, po mnenju Upravnega sodišča kaže na to, da je ta postopek strokovno opravilo, mnenja, s katerimi se postopek zaključi, pa so celo po izrecni določbi 6. člena ZVPI informativno-svetovalne narave, zato jih ni mogoče šteti za akte, s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika. Enako zato po presoji Upravnega sodišča velja tudi za obvestilo, s katerim ENIC-NARIC center prosilca seznani, da izobraževanje, za katerega zahteva izdajo mnenja, ni predmet vrednotenja v skladu z ZVPI.

3.Tožnica (v nadaljevanju: pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da sta opravljeno pedagoško-andragoško izobraževanje in zaključen visokošolski študij pogoja za prijavo na strokovni izpit, ki je obvezen za zaposlitev za nedoločen čas na javni glasbeni šoli in za pridobitev vseh pravic, ki izhajajo iz zaposlitve. Zaradi negativnega mnenja ENIC-NARIC centra sta ji onemogočena tako vpis na pedagoško-andragoško izobraževanje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani kot tudi zaposlitev za nedoločen čas kot profesorici violončela na javni glasbeni šoli. Meni, da zato ni dvoma, da bi imelo sporno mnenje, če bi obveljalo, zanjo negativne posledice. Mnenje ENIC-NARIC centra zato pomeni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu. Pritožnica Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču v nadaljnji postopek.

4.Toženka v odgovoru na pritožbo poudarja, da se strinja z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, v kateri se Upravno sodišče sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 41/2021 z dne 8. 7. 2021. Meni, da navedeno obvestilo ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, zato je bila odločitev Upravnega sodišča, ki je tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravilna. Sklicuje se na 2. člen in peti odstavek 7. člena ZVPI in trdi, da v obravnavanem primeru ne gre za listino o v celoti opravljenem izobraževanju, zato mnenja o vrednotenju izobraževanja v skladu z določbami ZVPI sploh ni bilo mogoče izdati. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi, pritožnici pa naloži plačilo stroškov postopka.

5.Toženka je 9. 1. 2025 vložila še dopolnitev odgovora na pritožbo, ki pa je prepozna, saj se je rok za odgovor na pritožbo iztekel 3. 1. 2025. Vrhovno sodišče te dopolnitve zato ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

6.Pritožba ni utemeljena.

7.V obravnavanem primeru je Upravno sodišče pritožničino tožbo zoper sporno obvestilo ENIC-NARIC centra zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

8.Vrhovno sodišče se s takšno presojo Upravnega sodišča strinja. Sporno obvestilo ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, saj ni upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerima bi organ odločil o pritožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

9.Že v sklepu v zadevi I Up 41/2021 z dne 8. 7. 2021 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da je vrednotenje izobraževanja po ZVPI postopek, v katerem se o opravljenem izobraževanju, ki se izkazuje z listino o izobraževanju, izda mnenje o različnih elementih izobraževanja, določenih v 8. členu ZVPI (deseta alineja 2. člena ZVPI). V mnenju se med drugim navedejo informacija o statusu (tuje) izobraževalne institucije in izobraževalnega programa ter informacije o primerljivosti izobraževanja v tujini s slovenskim izobraževanjem (tretja in osma alineja prvega odstavka 8. člena ZVPI). Organ, ki opravi vrednotenje (v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZVPI je to ENIC-NARIC center, ki kot nacionalni informacijski center deluje v okviru ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo), o tem izda listino (mnenje), ki pa je v skladu s 6. členom ZVPI samo informativno-svetovalne narave.

10.Iz navedenega po oceni Vrhovnega sodišča izhaja, da je ZVPI ne le z uporabo pojmov (vrednotenje, mnenje, informacija), ki že sami po sebi opredeljujejo vrednotenje kot strokovno opravilo, temveč tudi z izrecno določbo izključil opredelitev sprejetih mnenj kot upravnih aktov (odločb ali drugače poimenovanih oblastnih aktov), s katerimi bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi posameznika.

11.To izhaja tudi iz predloga ZVPI, v katerem je predlagatelj (med drugim) pojasnil, da postopek vrednotenja tujega izobraževanja nadomešča (nekdanji) upravni postopek priznavanja tega izobraževanja, da je mnenje za delodajalca neobvezujoče, imetnik tuje listine o izobraževanju, ki za takšno mnenje zaprosi, pa je določene pravice pridobil že z zaključenim izobraževanjem in izdajo listine o izobraževanju v državi izvora.

12.Enako po presoji Vrhovnega sodišča velja za obvestilo, s katerim ENIC-NARIC center prosilca seznani, da njegovo izobraževanje ni predmet vrednotenja v skladu z ZVPI, ker ne gre za izobraževanje, ki se izkazuje z listno o v celoti opravljenem izobraževanju (peti odstavek 7. člena ZVPI). Kot je namreč Upravno sodišče pravilno presodilo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, velja, da če ENIC-NARIC center z aktom (mnenjem), ki ga želi prosilec pridobiti v postopku vrednotenja izobraževanja, ne odloča o njegovi pravici ali pravni koristi, tudi odločitev (obvestilo) ENIC-NARIC centra, da takšnega akta ne izda, ker prosilčevo izobraževanje ni predmet vrednotenja po ZVPI, na njegov pravni položaj ne more vplivati.

13.Na drugačno presojo ne morejo vplivati niti pritožničine navedbe, da ji sporno obvestilo onemogoča vpis na nadaljnje pedagoško-andragoško izobraževanje. Vrhovno sodišče je že v sklepu v zadevi I Up 41/2021 z dne 8. 7. 2021 opozorilo, da postopka vrednotenja tujega izobraževanja, za kar gre v obravnavanem primeru, ne gre zamenjevati s postopkom njegova priznavanja, ki je previden za namen nadaljnjega izobraževanja (1. člen ZVPI) ter v katerem se z odločbo odloči o posameznikovi pravici do dostopa, prijave in obravnave v postopkih vpisa pri nadaljevanju izobraževanja na izobraževalni instituciji v Republiki Sloveniji (10. člen ZVPI). Te odločbe ne sprejme ENIC-NARIC center, temveč izobraževalna institucija, na kateri želi oseba nadaljevati izobraževanje (11. člen in prvi odstavek 14. člena ZVPI).

14.Prav tako na drugačno presojo ne morejo vplivati pritožničine navedbe, da ji sporno obvestilo onemogoča zaposlitev na javni glasbeni šoli. Sporno obvestilo, kot pojasnjeno, pritožničinega pravnega položaja ne spreminja. Zato tudi ne vpliva na njene pravice, ki jih je pridobila z zaključenim izobraževanjem in izdajo listine o izobraževanju v državi izvora. V tem pogledu je treba postopek vrednotenja tujega izobraževanja po ZVPI razločevati tudi od samostojnega postopka priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica na področju vzgoje in izobraževanja po Zakonu o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev (ZPPPK). Poklic učitelja v glasbeni šoli je namreč glede na 15. točko 3. člena ZPPPK reguliran poklic po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). To pomeni, da se strokovnjaku omogoči dostop do takega poklica, za katerega je usposobljen v drugi državi pogodbenici, z odločbo o priznanju poklicnih kvalifikacij v Republiki Sloveniji (11. člena ZPPPK).

15.Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Točka 7 obrazložitve navedenega sklepa Vrhovnega sodišča.

2Točka 8 obrazložitve navedenega sklepa Vrhovnega sodišča.

3Predlog ZVPI, EVA 2008-3211-009, str. 3.

4Točka 8 obrazložitve navedenega sklepa Vrhovnega sodišča.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (2011) - ZVPI - člen 7, 7/5

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.