24. 6. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z. Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 1/2001 z dne 22. 8. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1432/99 z dne 4. 10. 2000 in sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. P 158/96 z dne 28. 9. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka (zavarovalnica) iz naslova zavarovanja tožeči stranki (ustavnemu pritožniku) povrniti škodo, nastalo v prometni nezgodi. Odločitev je oprlo na 5. člen Pogojev za zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus-90 v zvezi s 3. členom Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-90 (v nadaljevanju Pogoji AO-90), po katerih zavarovanec izgubi pravice iz zavarovanja, če je kot voznik zavarovanega vozila v času prometne nezgode pod vplivom alkohola. Po točki a 3. člena Pogojev AO-90 se šteje, da je voznik pod vplivom alkohola, če kaže znake alkoholiziranosti. Ti po oceni sodišča pri tožniku izhajajo iz zapisnika o ogledu kraja prometne nezgode, izpovedi policista, podatkov iz temperaturnega lista, zdravniškega popisa bolezni ob sprejemu ter iz izvedenskega mnenja. Tožnik, kot ugotavlja sodišče, bi v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pogojev AO-90 sicer lahko dokazal, da ni vzročne zveze med nastankom škode in njegovo alkoholiziranostjo, s čimer bi preprečil izgubo svojih pravic iz naslova zavarovanja, vendar tega ni storil. Pritožba in revizija tožnika sta bili zavrnjeni.

2.Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da ni imel možnosti ovreči domneve svoje alkoholiziranosti, ker je bil z njo prvič seznanjen šele z dopisom zavarovalnice eno leto po prometni nezgodi, ko pa dokazovanje s krvno analizo ni bilo več mogoče. Navaja, da zaradi telesnih poškodb, ki jih je utrpel, in z njimi povezanega daljšega zdravljenja v bolnišnici, tudi ni mogel pravočasno pogledati v policijski zapisnik, latinske označbe za akutno vinjenost (Etl. ac.), ki izhaja iz temperaturnega lista, pa kot laik ni razumel. Meni, da bi morala zavarovalnica alkoholiziranost dokazati z ustreznim testom, pritožnik pa bi smel pravice iz zavarovalne pogodbe izgubiti šele, če bi se izvedbi testa upiral. Pritožnik zatrjuje, da ni imel možnosti dokazovanja stopnje svoje alkoholiziranosti in zato tudi ni mogel kršiti pogodbenih obveznosti, ki imajo za posledico izgubo pravic iz zavarovanja. S tem, ko so sodišča njegov zahtevek zavrnila, naj bi mu kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s tem pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali je bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč in da s pravnimi sredstvi zoper izpodbijani sodbi ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanim sodbam ni mogoče očitati.

4.Tudi očitek pritožnika, da sodba, s katero je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo, nima razumne utemeljitve, kar bi lahko predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, ne drži. Sodišče je namreč obširno pojasnilo, zakaj meni, da voznik izgubi pravice iz zavarovalne pogodbe že s tem, ko kaže znake alkoholiziranosti, in da pri tem ni pomembna stopnja alkoholiziranosti. Pritožnik je tako svoje pravice iz pogodbe izgubil, ker je kazal znake alkoholiziranosti, in ne zato, kot to zmotno razume pritožnik, ker ni poskrbel za ugotovitev natančne stopnje svoje alkoholiziranosti.

5.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger