Jedro

Če toženec odgovori na tožbo, pa ne pride na prvi narok za glavno obravnavo, je ob izpolnjevanju ostalih predpostavk iz 318. člena ZPP mogoče zamudno sodbo po 1. odstavku 28. člena ZDSS zakonito izdati le, če je hkrati izpolnjen še pogoj iz 6. odstavka 28. člena ZDSS (da sta bili stranki v vabilu na prvi narok opozorjeni na posledice izostanka).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženo stranko zavezalo, da tožeči plača 134.927,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.11.2003 dalje do plačila. Zamudna sodba je izdana na temelju 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004; v nadaljevanju ZPP-UPB2) v zvezi s 1. odstavkom 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004; v nadaljevanju ZDSS-1), kot posledica izostanka toženca s prvega naroka za glavno obravnavo.

Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo. V laični vlogi navaja le, da sam ni preverjal, ali je upravičen do vtoževanih zneskov, saj je smatral, da ima pravočasne in točne informacije, pomembne za izplačevanje nadomestila. Sedaj nima denarja, da bi ga vrnil tožeči stranki, ki deluje netočno in površno. Prosi za ponovno glavno obravnavo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene navedbe toženca, da ni preverjal, ali je upravičen do denarnih nadomestil, ker je menil, da ima zavod pravočasne in točne informacije, pomembne za izplačevanje, in da nima denarnih sredstev za vračilo dosojene glavnice, za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh noso relevantne. V bistvu pomenijo nestrinjanje z dejansko podlago izpodbijane sodbe. Po 2. odstavku

338. člena ZPP-UPB2 pa zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zamudna sodba sploh ni dovoljeno izpodbijati.

Zato pritožba v tej smeri ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje po 2. odstavku 350. člena ZPP-UPB2 sodbo sodišča prve stopnje sicer preizkuša v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, vselej pa po uradni dolžnosti pazi še na pravilno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb ZPP-UPB2. Na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP-UPB2 je tako izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, ker je ugotovilo, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP-UPB2 v zvezi s 1. odstavkom 28. člena ZDSS-1. Po 1. odstavku

318. člena ZPP-UPB2 je zamudno sodbo mogoče izdati, če tožena stranka v roku iz 277. člena ne odgovori na tožbo, pa so hkrati izpolnjene še nadaljnje, kumulativno predpisane predpostavke.

Torej, da je bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, navedenih v tožbi in da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevke, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Zamudno sodbo pa je glede na 1. odstavek 28. člena ZDSS-1 v socialnih sporih dopustno izdati tudi, ko tožena stranka sicer odgovori na tožbo, pa ne pride na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, vendar le pod pogojem, da je bila pravilno vabljena, pa za izostanek glede na 5. odstavek 28. člena ZDSS-1, ni izkazala upravičenih razlogov. Seveda mora biti na pravne posledice izostanka in torej možnost zamudne sodbe, kljub podanemu odgovoru na tožbo, v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo, izrecno opozorjena. Ker v sodnem spisu sploh ni vabila za poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo 7.4.2005, iz katerega bi izhajalo, da bi bil toženec opozorjen na posledice izostanka, zaključka sodišča, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP-UPB2 in 1. odstavka 28. člena ZDSS-1, sploh ni mogoče preizkusiti.

Da bodo lahko odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti postopka, je bilo potrebno pritožbi toženca ugoditi, iz navedenih razlogov izpodbijano ugoditveno zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po oceni pritožbenega sodišča namreč ni podano procesno stanje iz 30. člena ZDSS-1, saj lahko postopkovne kršitve, ki se nanašajo na pravilno vabljenje strank na prvi narok za glavno obravnavo, odpravi le sodišče prve stopnje.