Jedro

Zapisnik o naroku glavne oziroma zapuščinske obravnave je javna listina.

Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugotovilo: da zapustnikovo premoženje obsega nepremičnine, ki tvorijo zaščiteno kmetijo, osebni avto znamke Renault Senic 2.0, reg. št. ..., dobroimetje na srebrnem računu pri Banki X, d.d., Ljubljana ter članski delež pri Kmetijski zadrugi ...; da so bili dediči soglasni, da je prevzemnica zaščitene kmetije A. A., preostali zakoniti dediči B. B., C. C. in D. D. nujnega dednega deleža iz naslova zaščitene kmetije niso zahtevali; da je glede ostalega premoženja nastopilo zakonito dedovanje po splošnih predpisih, upravičeni dediči prvega dednega reda so zap. žena A. A., zap. sin B. B. in zap. hčerki C. C. in D. D.; da se je dedinja A. A. k zakonitemu delu premoženja priglasila, preostali dediči pa so se dedovanju odpovedali. Sodišče je v II. točki izreka za dedinjo po pok. E. E. razglasilo zap. ženo A. A. Odredilo je, da se po pravnomočnosti sklepa pri nepremičninah last zapustnika vknjiži lastninska pravica na ime A. A. (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja D. D. Navaja, da sklep izpodbija v točkah I. b), 6. in 8. odstavek, II. in III. ter drugi in tretji odstavek obrazložitve. Ko je bila na obravnavi vprašana glede dedovanja, je odgovorila, da se deležu ne odpoveduje, ampak ga da v upravljanje mami do smrti. Pravici do nujnega deleža se torej ne odpoveduje, ampak ga zahteva, potem pa ga bo, v primeru dedovanja zemljišča, zaradi potreb kmetije dala v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti. Iz tega razloga se ne strinja z vsebino sklepa, ki se nanaša na nepravilen zapis, da se odpoveduje dedovanju nujnega deleža. Predlaga, da sodišče sklep popravi in ji dodeli nujni delež, ki ji zakonsko pripada.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi, ki je bila opravljena pred Okrajnim sodiščem v Krškem dne 9. 7. 2021, med drugim izhaja, da so bili navzoči dediči (med njimi tudi pritožnica) soglasni, da je prevzemnica zaščitene kmetije A. A., preostali dediči nujnega deleža iz naslova zaščitene kmetije niso zahtevali. V tem delu gre za dedovanje po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ZDKG. Glede ostalega premoženja, glede katerega je nastopilo dedovanje po splošnih predpisih Zakona o dedovanju (ZD), pa so po pouku o nepreklicnosti dedne izjave dediči B. B., C. C. in D. D. izjavili, da se dedovanju odpovedujejo, k dedovanju pa se je priglasila A. A. Naveden zapisnik so podpisali vsi navzoči dediči, med njimi tudi pritožnica.

5. Zapisnik o naroku glavne oz. zapuščinske obravnave je javna listina (224. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 163. členom ZD). To pomeni, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa, v konkretnem primeru torej glede poteka naroka in izjav strank. Dovoljen pa je dokaz nasprotnega (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Stranka lahko torej dokazuje, da so dejstva neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. V konkretnem primeru je, kot že navedeno, tudi pritožnica zapisnik podpisala, pri čemer njegovi verodostojnosti ni ugovarjala oziroma pri podpisu zapisnika ni podala nobenih pripomb. Temu dejstvu ni mogoče odvzeti teže. Ker tudi v pritožbi ne ponudi nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da so trditve pritožnice o napačnih navedbah v zapisniku resnične, domneva o resničnosti in popolnosti zapisnika ni izpodbita.

6. Pritožnica sicer navaja, da je na vprašanje odgovorila, da se deležu ne odpove, ampak ga da v upravljanje mami do smrti (iz česar naj bi izhajalo, da nujni delež zahteva, zaradi potreb kmetije pa bo dala v primeru dedovanja zemljišča, le -tega v uporabo (najem) svoji mami do njene smrti), vendar odstop deleža v upravljanje do smrti ni v skladu z določbami ZDKG. Zaščiteno kmetijo v lasti enega lastnika namreč v skladu s 7. členom ZDKG primarno deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga sporazumno izberejo vsi dediči. Sprejem deleža in njegov odstop sporazumno izbranemu dediču v upravljanje do smrti ni mogoč. Zakon predvideva le izplačilo nujnega deleža dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, ostalim dedičem (prvi odstavek 15. člena ZDKG) oziroma izjemoma dedovanje zemljišč ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če ti niso pomembni za zaščiteno kmetijo, vendar le do višine nujnega deleža. O kakršnikoli zahtevi pritožnice v smislu uveljavljanja nujnega deleža na zaščiteni kmetiji na naroku ni bilo govora oziroma iz zapisnika izhaja ravno nasprotno, da nujnega deleža ni uveljavljala.

7. Glede zaščitene kmetije so torej dediči sporazumno za prevzemnico zaščitene kmetije izbrali A. A. in nujnega deleža niso zahtevali, glede ostalega premoženja pa so se z izjavo, da se dedovanju odpovedujejo odpovedali tudi nujnemu dednemu deležu, ki je del zakonitega dednega deleža. Sodišče prve stopnje je zato, potem ko je ugotovilo obseg zapuščine, ob upoštevanju dednih izjav, ki so bile podane na glavni obravnavi, in so nepreklicne,1 pravilno za dedinjo po pok. E. E. razglasilo zap. ženo A. A., ki so jo za prevzemnico zaščitene kmetije izbrali vsi dediči, glede na podane dedne izjave glede ostalega zapustnikovega premoženja pa je pravilna tudi odločitev v tem delu. Po podanih dednih izjavah je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da preostali zakoniti dediči (med drugim tudi pritožnica) nujnega deleža iz naslova zaščitene kmetije niso zahtevali. Izjava zakonitih dedičev (razen A. A., ki se je k dedovanju priglasila) o odpovedi dedovanju preostalega premoženja pa pomeni, da se je pritožnica tudi nujnemu deležu na ostalem premoženju zapustnika odpovedala.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Dedne izjave ni mogoče preklicati, lahko pa dedič, ki je dal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (138. člen ZD).