Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča. Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „Izda se soglasje k zahtevi stečajnega dolžnika z dne 25. 9. 2020 (r. 422), da se članu uprave A. A. podaljša mandat za obdobje enega leta, to je do 7. 10. 2022.“

2. Zoper sklep se je pritožil v uvodu navedeni upnik. V pritožbi je navedel, da bi moralo sodišče izdajo soglasja zavrniti. Navedel je, da zahteva na r. 422 ni bila objavljena na spletnih straneh AJPES ter, da tudi niso bili izpolnjeni pogoji za podajo mnenja upniškega odbora, katerega član je tudi upnik. Sodišču je očitalo kršitev tretjega odstavka 88. člena ZFPPIPP, ki je vplivala na pravilnost odločitve. Poleg tega je trdil, da se je A. A. 6. 10. 2021 iztekel mandat člana uprave, zaradi česar mu ga tudi ni bilo več mogoče po tem datumu podaljševati. Zato bi moralo sodišče v sklepu tudi navesti, ali A. A. sploh izpolnjuje pogoje po drugem odstavku 255. člena ZGD-1, ki jih mora izpolnjevati vsak član uprave in še njegovo soglasje, da je tako funkcijo sploh pripravljen prevzeti. Opozoril je tudi na določbo 28. člena Statuta dolžnika in na možen konflikt interesov A. A. kot člana uprave dolžnika z njegovimi zasebnimi interesi v njegovih družbah. Uveljavljal je pomanjkljivost obrazložitve sklepa, ker ne vsebuje bistvenega podatka za odločitev, to pa so finančne posledice odločitve, medtem pa vsebuje zaključke o visoki usposobljenosti A. A. in o njegovem dobrem sodelovanju z upraviteljem, ki pa niso podprta z nobenimi dejstvi. Pritožnik je sodišču prve stopnje tudi očital, da ni ustrezno preverilo zakonitosti odločitve nadzornega sveta, h kateremu je dalo soglasje, ker iz priloženih listin izhaja, da je odločitev sprejel zgolj en član nadzornega sveta, čeprav je imel dolžnik na dan odločanja nadzornega sveta dva člana nadzornega sveta (še B. B.), kar pomeni, da seja nadzornega sveta sploh ni bila izvedena, sklep o imenovanju A. A. za predsednika uprave pa tudi ni bil sprejet. Glede na vse navedeno je pritožbenemu sodišču predlagal, da sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo materialno pravno podlago sprejete odločitve, ki jo je našlo v 1. točki prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, po kateri sme organ nadzora ali skupščina insolventnega dolžnika, ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika, sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča. 5. Glede na citirano zakonsko določbo mora izrek sklepa o soglasju sodišča vsebovati konkretno navedbo sklepa organa nadzora ali skupščine insolventnega dolžnika o odpoklicu ali razrešitvi določenega člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, h kateremu daje sodišče soglasje. Ničesar od navedenega izpodbijani izrek sklepa ne vsebuje, kar pomeni, da sodišče prve stopnje za sprejeto odločitev ni citiralo ustrezne materialno pravne podlage.

6. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje vodi nad insolventnim dolžnikom postopek prisilne poravnave.1 Postopek prisilne poravnave je v skladu z določbo 5. člena ZFPPIPP eden izmed postopkov insolventnosti, ki jih ta zakon ureja. Za postopek zaradi insolventnosti se glede vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena drugače, smiselno uporabljajo pravila zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP ne ureja pritožbenih razlogov, iz katerih se lahko v postopku insolventnosti izpodbijajo sklepi sodišča, zato je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Po določbi 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Na navedeno bistveno kršitev določb postopka pazi ob obravnavanju pritožbe pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Pritožbeno sodišče ni moglo odgovoriti na noben pritožbeni očitek pritožnika, posledično pa mu niti ni moglo pritrditi, da bi moralo sodišče zavrniti soglasje k zahtevi dolžnika, da se A. A. podaljša mandat za eno leto, ker ima izpodbijani sklep v nadaljevanju navedene očitne pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti: - izrek sklepa, da se izda soglasje k zahtevi dolžnika z dne 25. 9. 2020 (r. 422)2 da se članu uprave A. A. podaljša mandat za obdobje enega leta, to je do 7. 10. 2022, je nerazumljiv in nasprotuje samemu sebi; - izrek nasprotuje razlogom sklepa o tem, da je dolžnik 24. 9. 2021 podal predlog za soglasje k imenovanju člana uprave, v katerem je dolžnik predlagal, da se A. A. podaljša mandat za dobo enega leta, od 7. 10. 2020 dalje in da je tak predlog sprejel nadzorni svet na seji 16. 9. 2021; - v sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih za uporabo določbe 151.a člena ZFPPIPP, na katero je sodišče prve stopnje oprlo odločitev3, niti drugi razlogi, na katere pravilno opozarja pritožnik v pritožbi.

9. Ugotovljena bistvena kršitev določb postopka je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje, upoštevaje napotke iz tega sklepa, najprej oceni, ali so podane vse predpostavke za obravnavo vloge dolžnika za izdajo soglasja iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. V kolikor oceni da niso, naj postopek pred odločitvijo ustrezno dopolni. V kolikor pa oceni, da so, naj o zahtevi odloči z jasnim in razumljivim izrekom, odločitev pa tudi ustrezno obrazloži. ___________________

1Očitno po pomoti je sodišče prve stopnje dolžnika, nad katerim vodi postopek prisilne poravnave, ne pa stečajnega postopka, označilo v izreku in obrazložitvi sklepa kot „stečajnega dolžnika“.

2Na r. št. 422 je vloga dolžnika, ki jo je kot predsednik uprave podpisal A. A., datirana z dne 21. 9. 2021. 3Iz razlogov sklepa v zvezi s soglasjem k podaljšanju mandata članu uprave ne izhaja, kar izhaja iz podatkov spisa, da je sodišče prve stopnje v tem postopku prisilne poravnave nad dolžnikom že odločalo o soglasju k imenovanju drugega (dodatnega) člana (prej enočlanske) uprave, A. A. V sklepu ni navedeno, da je predlog, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, podal A. A., sedaj edini predsednik uprave, niti ni pojasnjena sprememba v sestavi uprave od izdaje prvega sklepa o soglasju k imenovanju člana uprave do izdaje soglasja k podaljšanju mandata sedaj edinemu članu uprave. Iz sklepa tudi ni razvidno, ali je sodišče presojalo listine, ki jih je dolžnik priložil predlogu, torej listine, ki naj bi potrjevale odločitev nadzornega sveta o podaljšanju mandata A. A. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da tudi številni napačno zapisani datumi v sklepu niso zgolj posledica strojepisnih napak, ki bi se jih dalo odpraviti s popravnim sklepom.