Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnica ni postavila trditve, da jo je promisar kdajkoli obvestil o tem, da jo je določil za upravičenko. Iz njenih tožbenih trditev celo izhaja, da jo je o tem obvestila zavarovalnica šele po promisarjevi smrti. Ob takšnem stanju stvari je lahko promisar veljavno preklical določilo o koristi tožnice in določil za beneficiarja prvo toženko.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni nerazdelno plačati tožnici znesek 1.001.713,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 1999 do plačila. Odločitev temelji na stališču, da je bila prva toženka upravičenka do izplačila zavarovalnine za življenjsko zavarovanje in ji je zato tožena zavarovalnica pravilno izplačala zavarovalnino.
2. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.
3. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Napačno naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da prvostopenjsko sodišče ni kršilo 7. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ker naj bi tožnica sama predlagala, da toženka predloži zavarovalno polico ali izjavo S. K. o spremembi upravičenca. Tožnica je res smiselno predlagala izvedbo takšnega dokaza, vendar ni predlagala, da se izvede dokaz z vpogledom v listino "prijava spremembe - popravka aktivnega življenjskega zavarovanja". To listino je vložila v sodni spis druga toženka, pri tem pa ni predlagala, naj se listina upošteva kot dokaz in tudi ni zatrjevala dejstva, ki naj bi se s to listino potrdilo. Četudi bi se ta obrazec upošteval kot dokaz, pa je pomembno, da je na njem zapisano, da prične sprememba veljati 1. 1. 1999. Sodišče je namreč napačno zaključilo, da naj bi ta datum zapisali pri drugi toženki, saj je to povsem nelogično. Tudi iz samega ravnanja druge toženke naj bi bilo razvidno, da je izplačala znesek po zavarovalni polici napačni osebi.
4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženkama, ti pa nanjo nista odgovorili.
Revizija ni utemeljena.
5. Tožena zavarovalnica je že v odgovoru na tožbo postavila trditev, da je njen zavarovanec zahteval spremembo upravičenke tako, da je za primer smrti imenoval kot beneficiarko prvo toženko. Naknadno predložena prijava spremembe - popravka aktivnega življenjskega zavarovanja je očitno dokazilo v zvezi z zatrjevanim dejstvom in zato ugotovitve sodišča v zvezi z navedenim dokazom, v nobenem primeru niso v nasprotju z razpravnim načelom(1). V revizijskem postopku ni mogoče upoštevati trditev, ki kakorkoli spreminjajo ali relativizirajo ugotovitev relevantnih dejstev, ki predstavljajo podlago izpodbijane sodbe(2). Zato tudi ni mogoče upoštevati revizijske trditve, da naj bi sprememba beneficiarja pričela veljati šele 1. 1. 1999, ker naj bi bila takšna volja promisarja. Revizijsko sodišče je namreč s tem v zvezi vezano na dejansko ugotovitev sodišča, da je navedeni datum naknadno vpisal delavec druge toženke.
6. Za materialnopravno presojo izpodbijane odločitve sodišča so pomembna naslednja ugotovljena relevantna dejstva: - S. K. je leta 1993 z drugo toženko sklenil življenjsko zavarovanje po polici št. ... in kot upravičenko za primer svoje smrti določil tožnico; - 4. 12. 1998 je S. K. kot promisar določil za upravičenko prvo toženko in o spremembi pisno obvestil drugo toženko; - S. K. je umrl 11. 12. 1998, druga toženka pa je kasneje nakazala zavarovalnino v znesku 1.001.713,00 SIT prvi toženki.
Sklenitelj življenjskega zavarovanja (promisar) lahko tudi z enostranskim pravnim poslom kadarkoli določi osebo, ki bo imela pravice iz pogodbe(3). Promisar lahko prekliče določilo o koristi vse dotlej, dokler upravičenec ne izjavi, da jo sprejema(4). Tožnica ni postavila trditve, da jo je promisar kdajkoli obvestil o tem, da jo je določil za upravičenko. Iz njenih tožbenih trditev celo izhaja, da jo je o tem obvestila zavarovalnica šele po promisarjevi smrti. Ob takšnem stanju stvari je lahko promisar veljavno preklical določilo o koristi tožnice in določil za beneficiarja prvo toženko(5). Druga toženka je zato tudi pravilno izplačala zavarovalnino prvi toženki, s tem v zvezi pa je materialnopravno pravilna zavrnitev tožničinega zahtevka in zato tudi odločba pritožbenega sodišča. 7. Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP. Odločitev implicira tudi zavrnitev tožničinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov(6).
Op. št. (1): Primerjaj določbe 7. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.
Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek 957. člena ZOR.
Op. št. (4): Primerjaj drugi odstavek 959. člena ZOR.
Op. št. (5): Primerjaj drugi odstavek 959. člena ZOR.
Op. št. (6): Primerjaj prvi odstavek 154. člena ZPP.