Jedro

V zadevi ni sporno, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 700/2015 z dne 30. 3. 2016 zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v ponovljenem postopku, ki se sedaj vodi pod opr. št. IV P 588/2015. Odločba je postala pravnomočna 12. 5. 2016. Tudi po mnenju sodišča se dejansko stanje v predmetni zadevi od zadnjega odločanja tožene stranke v zvezi z dodelitvijo BPP ni v ničemer spremenilo. Tožnik v tožbi tudi ne navaja nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje, ki naj bi nastopilo po zadnjem odločanju tožene stranke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pravdnim postopkom, ki se pri navedenem sodišču vodi pod opr. št. IV P 588/2015 in jo je tožnik vložil dne 13. 1. 2017. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožena stranka ugotovila, da je bilo z odločbo, opr. št. Bpp 700/2015 z dne 30. 3 2016, že odločeno o prošnji tožnika za dodelitev BPP za isti pravdni postopek, ki se vodi pod opr. št. IV P 588/2015. Z navedeno odločbo je sodišče prošnjo tožnika za dodelitev BPP v tej pravdni zadevi zavrnilo. Odločba je postala pravnomočna 12. 5. 2016. Po pregledu pravdne zadeve je tožena stranka ugotovila, da se dejansko stanje od zadnjega odločanja sodišča (z odločbo št. Bpp 700/2015 z dne 10. 3. 2016) ni v ničemer spremenilo. V vmesnem času namreč pravdno sodišče ni opravilo nobenih procesnih dejanj, oziroma je šele sedaj razpisalo glavno obravnavo, iz česar izhaja, da se niti dejanska niti pravna podlaga za odločanje nista spremenili. Glede na to, da je bilo v zadevi že pravnomočno odločeno, je na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahtevo tožnika za dodelitev BPP zavrgla.

3. Tožnik v tožbi izpodbija sklep tožene stranke iz razloga nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vztraja, da v zadevi ni bilo pravilno odločeno, saj je ostal brez pravnega varstva. V nadaljevanju navaja, da nujno potrebuje brezplačno pravno pomoč v ponovnem postopku odločanja o preživnini. Glede na to, da je bila zadeva že dvakrat na višjem sodišču, se mu zdi očitno, da gre za zapleten postopek z zapletenimi dejanskimi in pravnimi vprašanji in zato nujno potrebuje dodelitev odvetnika. Dodatno navaja, da mu je bila že v prvotni pravdni zadevi odobrena brezplačna pravna pomoč in bi šlo v konkretnem primeru v ponovnem pravdnem postopku le za podaljšanje že dodeljene pravne pomoči. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi ter mu odobri brezplačno pravno pomoč.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Iz upravnih spisov in izpodbijanega sklepa izhaja, da je Okrožno sodišče v Kopru v zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, dne 12. 3. 2015 s sodbo opr. št. IV P 148/2014 že razsodilo ter tožniku naložilo plačilo preživnine za njegovo mladoletno hčerko. Višje sodišče v Kopru je s sklepom z dne 14. 10. 2015 navedeno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki se vodi pod opr. št. IV P 588/2015. V zadevi ni sporno, da je bila z odločbo opr. št. Bpp 700/2015 z dne 30. 3. 2016 zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v ponovljenem postopku, ki se sedaj vodi pod opr. št. IV P 588/2015. Odločba je postala pravnomočna 12. 5. 2016. Tudi po mnenju sodišča se dejansko stanje v predmetni zadevi od zadnjega odločanja tožene stranke v zvezi z dodelitvijo BPP ni v ničemer spremenilo. Tožnik v tožbi tudi ne navaja nobenih dejstev in dokazov, s katerimi bi uveljavljal spremenjeno dejansko stanje, ki naj bi nastopilo po zadnjem odločanju tožene stranke. Ugovor tožnika, ki se nanaša na zapletenost in kompleksnost zadeve v kateri je zaprosil za BPP, ni upoštevna, saj bi ga moral uveljavljati v prvotnem postopku dodelitve BPP, ki je pravnomočno zaključen.

6. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je izpodbijani sklep pravilen ter utemeljen na zakonu.