Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba III U 139/2020-18

ECLI:SI:UPRS:2022:III.U.139.2020.18 Upravni oddelek

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zazidano zemljišče porušenje obstoječega objekta pripravljalna dela začetek gradnje
Upravno sodišče
6. januar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT4224-1056/2019-010477-16-120-02 z dne 27. 5. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, navedeno v izreku te sodbe, je Finančna uprava RS kot prvostopenjski organ tožniku odmerila odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na območju Mestne občine (v nadaljevanju MO) Velenje za leto 2019 v višini 1.109,00 EUR. Odmera NUSZ se nanaša na nepremičnini s parc. št. ... in ... k.o. Velenje. Prvostopenjski organ se pri tem sklicuje na določbe Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSZ/84), določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok), ki ga je sprejel Občinski svet MO Velenje ter določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2. Pritožbo, ki jo je vložil tožnik zoper izpodbijano odločbo, je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ z odločbo št. DT 499-13-54/2020-2 z dne 6. 7. 2020 zavrnilo. V obrazložitvi ugotavlja, da je v zadevi sporno, ali je parceli št. ... in ... k.o. Velenje šteti za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče. Sklicuje se na določbe 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) in 3. člena Odloka o tem, katera stavbna zemljišča se štejejo za zazidana in katera za nezazidana, ter pojasni, da se kot zazidana stavbna zemljišča med drugim štejejo tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb. V obravnavanem primeru ni sporno, da stranka razpolaga z gradbenim dovoljenjem št. 351-105/2014-1205 z dne 13. 10. 2014, ki je 12. 11. 2014 postalo pravnomočno, sporno pa je, ali se je že začelo z gradnjo stavbe. Tožnik v pritožbi navaja, da je bila stavba, ki je stala na predmetnih parcelah, že porušena in se gradi nova stavba. MO Velenje pa v mnenju z dne 22. 7. 2019 nasprotno navaja, da je bilo pri terenskem ogledu marca 2019 ugotovljeno, da stranka z gradnjo stavbe še ni pričela, saj temeljev bodočega objekta še ni zgradila. Drugostopenjski organ citira določbe prvega odstavka 2. člena ZGO-1 ter prvega odstavka 3. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki opredeljujejo pojme gradnje, gradnje novega objekta oziroma novogradnje, rekonstrukcije in odstranitve objekta. Kot pojasnjuje, čeprav pravnomočno gradbeno dovoljenje z dne 13. 10. 2014 obsega tudi odstranitev obstoječe stanovanjske hiše in gospodarskega objekta, po splošni definiciji iz 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 pa pod pojem gradnje v širšem smislu spada tudi odstranitev objekta, je za presojo, ali gre za zazidano stavbno zemljišče, v smislu določb 218. člena ZGO-1 in 3. člena Odloka bistveno, da se je pričelo z gradnjo stavbe, torej novega objekta. To pomeni, da morajo biti, ob upoštevanju določb 7.1 in 1.1.5 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, da bi se štelo, da se je z gradnjo objekta začelo, zgrajeni vsaj njegovi temelji, kar v konkretni zadevi še ni bilo storjeno. Če bi se gradnja pričela, bi se nadaljevala in tudi končala, v obravnavanem primeru pa je stanje na terenu že od leta 2016 nespremenjeno, kot pokaže vpogled v odločbe, s katerimi so bile zavrnjene tožnikove pritožbe za ista stavbna zemljišča za pretekla leta.

3. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov napačno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilno uporabljenega materialnega prava ter kršitve določb postopka. V tožbi navaja, da sporna odmera temelji na ugotovitvi, da gre za nezazidano stavbno zemljišče, vendar bi moral prvostopenjski organ odločitev opreti na prvi odstavek 3. člena Odloka, ki določa, kdaj se šteje, da gre za zazidano stavbno zemljišče. V zadevi je sporno, ali je tožnik na predmetnih parcelah že začel izvajati gradnjo. Toženka je pri tem spregledala vsebino gradbenega dovoljenja z dne 13. 10. 2014, s katerim razpolaga tožnik; gre namreč za enotno gradbeno dovoljenje, ki se glasi na odstranitev obstoječih objektov in novogradnjo, zato zajema tako rušenje, odstranitev kot gradnjo. Če gradbeno dovoljenje zajema tudi rušitev, se že s slednjo začne udejanjati. Ker je tožnik začel z rušitvijo in izkopom, je treba ugotoviti, da je pričel z gradnjo. Sporna odločitev temelji na podatkih terenskega ogleda, ki ga je izvedla MO Velenje in ki je v dopisu z dne 4. 6. 2018 zapisala, da stranka še ni pričela z gradnjo stavbe, saj še ni zgrajenih temeljev objekta. Razlaga MO Velenje ni skladna z zakonodajo. V konkretnem primeru gre za stanje, ki ga določa "7. točka 2. odstavka" ZGO-1, ki zajema tako izgradnjo kot odstranitev starega objekta, kar je tudi vsebina enotnega gradbenega dovoljenja. Glede na to, da je tožnik odstranil objekt in izvedel tudi pripravljalna dela (izkop in zakoličbo), je začel z gradnjo. To je ugotovila tudi MO Velenje, ki je navedla, "da stanje nepremičnine predstavlja začetek pripravljalnih del gradnje novega objekta". Tega termina sicer ZGO-1 ne pozna, zato je takšna razlaga samovoljna in neutemeljena. Nepravilno je stališče, da je za odločanje bistveno, ali se je pričelo z gradnjo stavbe, torej novega objekta. Organ ne more samovoljno razlagati pojma gradnje. Tudi uporaba termina "objekt" je v konkretnem primeru nepravilna oziroma nebistvena. Ker je imel tožnik enovito gradbeno dovoljenje, je treba ugotoviti, da ga je pričel izvrševati že z odstranitvijo objekta in izkopom ter zakoličbo, s tem pa pričel tudi z gradnjo, zaradi česar bi se mu moralo NUSZ odmeriti v skladu s prvim odstavkom 3. člena Odloka. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter toženki pojasni, kako sme in mora odločati v konkretnem primeru.

4. Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe, vztraja pri sprejeti odločitvi in njeni obrazložitvi ter predlaga zavrnitev tožbe. Poudarja, da se gradnja na parcelah št. ... in ... k.o. Velenje še ni pričela, saj temelji bodočega objekta še niso zgrajeni. Tožnik skuša obiti smisel določb 218. člena ZGO-1 in 3. člena Odloka o tem, kdaj gre za zazidana stavbna zemljišča. Če se gradnja prične, se nato nadaljuje in tudi konča, v obravnavanem primeru pa je stanje na terenu nespremenjeno od leta 2016 (tako odločba št. DT 499-13-59/2017-2 z dne 6. 2. 2018 ter vpogled v spisa upravnih sporov, pri tem sodišču vodenih pod št. III U 128/2019 glede NUSZ za leto 2017 in III U 204/2019 glede NUSZ za leto 2018). Očitno je tožnik, da bi prikazal, da gre za zazidano stavbno zemljišče, opravil nekatera pripravljalna dela, gradnje pa dejansko nima namena začeti in zaključiti. Če je potrebno, naj se vpogleda tudi v zadeve IV U 41/2018, IV U 126/2019, IV U 170/2019 in IV U 58/2020, ki se pri celjskem oddelku tega sodišča vodijo na podlagi tožb solastnice istega stavbnega zemljišča zaradi NUSZ za leta od 2016 do 2020. V pripravljalni vlogi z dne 11. 11. 2020 toženka ob dodatnem sklicevanju na določbe 2. in 218. člena ZGO-1 ter 4. člena Odloka vztraja pri svojih stališčih in odločitvi.

5. V pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2021 pa toženka navaja, da je to sodišče v zadevah III U 128/2019 ter III U 204/2019 pritrdilo njenemu stališču, da rušenje sicer je gradnja, ni pa še gradnja novega objekta. Po drugi strani pa sodišče ni pritrdilo stališču, da se z gradnjo objekta prične šele, ko so postavljeni temelji objekta. Navedlo je, da je treba za vsak posamezen primer posebej ugotoviti naravo opravljenih del, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, in šele na tej podlagi zaključiti, ali gre za zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče. V tej luči toženka prereka navedbe tožnika, da je na predmetnih zemljiščih izkopal gradbeno jamo in opravil zakoličbo. V dokazne namene med spise zadeve dodatno vlaga mnenje MO Velenje št. 423-06-0126/2017-318 z dne 4. 5. 2021 s priloženimi šestimi barvnimi slikami zemljišča o stanju na dan 29. 9. 2016, 19. 9. 2017 ter 15. 12. 2020. Na vseh je v tleh vidna velika luknja. Ta po mnenju toženke ni napravljena za potrebe gradnje bodočega objekta (gradbena jama), ampak je nastala pri rušenju stare stavbe. Pri tem jo utrjuje ugotovitev, da luknja leži na parceli št. ... na mestu, kjer je nekoč stala kasneje porušena stavba št. ... (v tej zvezi prilaga izris slike iz sistema PISO ter izpis in izris podatkov o nepremičninah z dne 31. 5. 2021 in 2. 6. 2021). Toženka dodaja, da je bilo v sodbi tega sodišča v zadevi II U 309/2015 zavzeto stališče, da zakoličenje objekta ne pomeni gradnje novega objekta, tudi sicer pa na nobeni od slik ne najde sledi zakoličbe. V zvezi s tem tudi ni bil predložen zakoličbeni načrt in geodetski zapisnik. Glede na navedeno meni, da na predmetnih parcelah niso bila izvedena nobena dela, ki bi bila namenjena postavitvi novega objekta.

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev o odmeri NUSZ tožniku za nepremičnine na območju MO Velenje za leto 2019, in sicer se sporna odmera nanaša na nepremičnini s parc. št. ... in ... k.o. Velenje, katerih solastnik je tožnik.

8. Sodišče že takoj uvodoma pojasnjuje, da s sprejeto odločitvijo o tožbi v tem upravnem sporu sledi odločitvi iz sodbe IV U 58/2020 z dne 8. 10. 2021, s katero je bilo odločeno o tožbi zoper odločbo, izdano glede odmere NUSZ za leto 2019 v zvezi z istima nepremičninama njuni drugi solastnici A. A. Relevantno stanje obeh zadev se namreč (kar izhaja tudi iz navedb same toženke in listin, na katere se sklicuje v tem upravnem sporu) ne razlikuje do te mere, da bi bilo v zadevah utemeljeno odločiti drugače. Sodišče zgolj še pripominja, da je bilo enako odločeno tudi o tožbah A. A. zoper odločbe o odmeri NUSZ od predmetnih nepremičnin za predhodna leta (sodbe v zadevah IV U 41/2018 - NUSZ za leto 2016, IV U 126/2019 - NUSZ za leto 2017 in IV U 170/2019 - NUSZ za leto 2018).

9. Sicer pa je treba povedati, da je tukajšnje sodišče že odločalo tudi v upravnih sporih, ki jih je sprožil tožnik glede odmere NUSZ v zvezi s predmetnima nepremičninama za predhodna leta, in sicer je tožbam ugodilo s sodbama III U 128/2019 z dne 26. 5. 2021 (odmera NUSZ tožniku za leto 2017) in III U 204/2019 z dne 25. 5. 2021 (odmera NUSZ tožniku za leto 2018).

10. Kot je bilo obrazloženo že v navedenih sodbah, v skladu s 404. členom ZDavP-2 davčni organ izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja NUSZ. Sicer pa materialnopravno zakonsko podlago za obveznost plačila NUSZ še vedno pomenijo določbe VI. poglavja ZSZ/84 (v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ). VI. poglavje ZSZ/84 je sicer po določbi 33. člena Zakona o davku na nepremičnine (v nadaljevanju ZDavNepr) z uveljavitvijo tega zakona dne 1. 1. 2014 prenehalo veljati, vendar pa je nato Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 ZDavNepr razveljavilo ter med drugim odločilo, da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr, med katere sodijo tudi VI. poglavje ZSZ/84, ZGO-1 (členi 218 do 218.d) in na navedeni podlagi sprejeti Odlok, torej predpisi, na katere je oprta izpodbijana odločba. Po drugem odstavku 218. člena ZGO-1 se za zazidana stavbna zemljišča z dnem uveljavitve tega zakona (tj. s 1. 1. 2003) štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in tovrstnih gradbenih inženirskih objektov.

11. 58. člen ZSZ/84 določa, da se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, in sicer na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Območje, na katerem se plačuje NUSZ, določi občinska skupščina. Skladno s tem je MO Velenje sprejela Odlok, v katerem je določila pogoje in merila za odmero NUSZ. Po 2. členu Odloka se za stavbna zemljišča štejejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Prvi odstavek 3. člena Odloka (enako kot 218. člen ZGO-1) opredeljuje zazidana stavbna zemljišča kot tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5; preostali del površine take zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. 12. V obravnavanem primeru med strankama ni spora o tem, da sta parceli št. ... in ... k.o. Velenje stavbni zemljišči, za kateri se plačuje NUSZ, kot tudi ni sporno, da je bilo dne 13. 10. 2014 tožniku izdano gradbeno dovoljenje št. 351-105/2014-1205, s katerim se dovoljuje odstranitev obstoječe stanovanjske hiše in gospodarskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. Velenje ter novogradnjo enostanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. ... in ... iste k.o. V zadevi prav tako ni spora o tem, da je tožnik obstoječe objekte, na katere se nanaša gradbeno dovoljenje, porušil ter da je opravil še nekatera dela. Sporno pa je, kakšna so ta izvedena opravila oziroma dela in ali je tožnik začel z gradnjo stavbe na podlagi omenjenega dokončnega in tudi pravnomočnega gradbenega dovoljenja ter ali sta se posledično predmetni nepremičnini štejeta za zazidano ali za nezazidano stavbno zemljišče. Prvo- oziroma drugostopenjski organ je odločitev v upravnem postopku oprl na stališče, da za opredelitev nepremičnin kot zazidanih stavbnih zemljišč ne zadošča pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak je v smislu določb 218. člena ZGO-1 in 3. člena Odloka bistveno, da se je pričelo z gradnjo stavbe, tj. novega objekta, ter zaključek, da stranka z gradnjo stavbe še ni pričela, ker niso zgrajeni temelji objekta.

13. Kot je bilo že navedeno, se v skladu s prvim odstavkom 3. člena Odloka kot zazidano stavbno zemljišče šteje tudi tisto zemljišče, na katerem se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb. Pri tem sodišče ne more slediti tožnikovemu razlogovanju, da je že s tem, ko je odstranil prej obstoječe objekte na zemljišču s parc. št. ... k.o. Velenje, kot mu je to dovoljevalo gradbeno dovoljenje, pričel tudi z gradnjo stavbe. Rušenje oziroma odstranitev objekta sicer sodi v okvir pojma gradnje po ZGO-1, ni pa to gradnja stavbe oziroma objekta, kar je bistveno za presojo, ali gre za zazidano ali za nezazidano stavbno zemljišče. Po 7. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je gradnja izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta (podobno tudi določba 6. točke 3. člena GZ, po kateri je gradnja izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti); medtem ko je po točki 7.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled (podobno 23. točka prvega odstavka 3. člena GZ, po kateri je novogradnja tista gradnjo, katere posledica je novo zgrajen objekt ali prizidava).

14. Sodišče je v sodbi IV U 126/2019 in nato tudi v sodbi IV U 58/2020 navedlo, da pojem gradnje v smislu 7. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 ne zajema zgolj gradnje stavbe oziroma objekta kot take (temelji), ampak izvedbo vseh (gradbenih) del, ki so namenjena gradnji objekta, kot je opredeljeno v navedeni zakonski določbi. V sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019 pa je obrazložilo, da ZGO-1 ne določa, s katerim dejanjem se prične gradnja stavbe, niti ne določa, katera dela so pripravljalna dela in ali je taka dela mogoče umestiti pod pojem gradnje stavbe. Stališče toženke, da je mogoče o začetku gradnje stavbe govoriti šele takrat, ko so postavljeni temelji objekta, je opredelilo kot nepodprto z določbami ZGO-1. Nadalje je izpostavilo, da je v tretjem razdelku tretjega dela ZGO-1 z naslovom "Gradnja" urejena odgovornost pri gradnji, zakoličenje objekta, izvajanje del in gradbeni nadzor. Za zakoličenje objekta mora poskrbeti izvajalec gradnje, in sicer pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, v skladu s pogoji, določenimi v tem dovoljenju (prvi in drugi odstavek 80. člena ZGO-1). Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi "pred začetkom gradnje", to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame, in sicer vse ob upoštevanju 7.1 točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, po kateri je gradnja novega objekta izvedba gradbenih in drugih del, s katerimi se zgradi nov objekt. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 1274/2017 z dne 7. 6. 2018, v kateri gre sicer za drugačno vprašanje od obravnavanega, vendar pa so zaključki glede pričetka gradnje lahko relevantni tudi za obravnavano zadevo). Sodišče torej ni izključilo, da se v zvezi z odločanjem o odmeri NUSZ glede na vse okoliščine konkretnega primera morebitno zakoličenje objekta lahko upošteva kot del gradnje stavbe (in je torej že v navedenih sodbah zavrnilo drugačno stališče toženke in njeno sklicevanje na sodbo v zadevi II U 309/2015); enako velja tudi za izkop gradbene jame. Ali so bila izvedena takšna dela z namenom gradnje novega objekta na podlagi izdanega dokončnega gradbenega dovoljenja, pa je treba ugotoviti v vsakem konkretnem primeru. Ker navedene ugotovitve predstavljajo del dejanskega stanja zadevnega upravnega postopka, sodišče v tem upravnem sporu, v katerem presoja zakonitost izdane odločbe, ne more upoštevati navedb in dokazov, ki jih je toženka podala šele v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2021. V tej zvezi pojasnjuje, da sodišče v upravnem sporu načeloma upošteva tista dejstva in dokaze, ki so obstajali že ob izdaji izpodbijane odločbe in ki jih v upravnem postopku iz upravičenih razlogov ni bilo mogoče uporabiti (prim. tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). K predhodno navedenemu pa zgolj še pripominja, da tudi GZ, ki se je uporabljal od 1. 6. 2018 dalje, ureja zakoličenje, pri čemer to opravilo uvršča v svoj Peti del z naslovom "Izvajanje gradnje", v tem delu zakona pa omenja tudi pripravljalna dela na gradbišču. 15. Toženka, ki je pri odločanju v obravnavanem upravnem postopku izhajala iz predpostavke, da je mogoče kot začetek gradnje stavbe šteti šele postavitev temeljev objekta, je s tem zmotno uporabila materialno pravo in zato preuranjeno zaključila, da zemljišč s parc. št. ... in ... k.o. Velenje ni mogoče opredeliti kot zazidanih stavbnih zemljišč. Sodišče je glede na vse navedeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V tem bo moral konkretno ugotoviti, katera dela so bila opravljena na zemljiščih s parc. št. ... in ... k.o. Velenje ter ali gre za dela, ki so bila izvedena z namenom gradnje stavbe, kot je bila dovoljena z izdanim gradbenim dovoljenjem z dne 13. 10. 2014. Pri tem lahko uporabi vse za to primerne dokaze. Z ugotovitvenim postopkom in njegovimi rezultati naj seznani tožnika in mu da možnost, da se o njih izjavi pred izdajo odločbe v ponovnem postopku.

16. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnih spisov tožbi treba ugoditi in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia