Jedro

S sklepom o popravi pomot na podlagi 223. člena ZUP je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe; zato s takim sklepom storilcu ni mogoče izreči stranske sankcije kazenskih točk.

Izrek

Plačilni nalog Policijske postaje M. z dne 28.1.2007 se razveljavi in se zadeva vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

Sklep o popravi pomot Policijske postaje M. z dne 31.1.2007 se razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. PP M. je dne 28.1.2007 zoper D.K. izdala plačilni nalog zaradi prekrška po šestem odstavku 138. člena ZVCP-1 v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1, s katerim mu je bila izrečena globa 500,75 eurov in 8 kazenskih točk. Zoper plačilni nalog storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo. Istega dne mu je PP M. izdala tudi plačilni nalog zaradi prekrška po četrtem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 45. člena ZVCP-1, s katerim mu je bila izrečena globa v znesku 250,38 eurov. Tudi zoper ta plačilni nalog storilec ni vložil zahteve za sodno varstvo. Prekrškovni organ pa je dne 31.1.2007, to je pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdal sklep o popravi pomot, s katerim je storilcu izrekel še 4 kazenske točke, ker je ugotovil, da je za navedeni prekršek poleg globe predpisana tudi stranska sankcija 4 kazenskih točk. Zoper sklep o popravi pomot se storilec ni pritožil. 2. Zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 7.12.2007 je vložil vrhovni državni tožilec zoper plačilni nalog z dne 28.1.2007 in zoper sklep o popravi pomot z dne 31.1.2007 in Vrhovnemu sodišču predlaga, da ju razveljavi.

3. V primeru izdaje plačilnega naloga uveljavlja kršitev določbe 7. alineje drugega odstavka 52. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in navaja, da po tej določbi hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. V četrtem odstavku 235. člena ZVCP-1, v zvezi s četrtim in tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, je določeno, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu. Po mnenju vložnika hitri postopek tako ni dovoljen zoper voznika začetnika za prekrške, za katere se lahko izreče sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu.

4. V primeru izdaje sklepa o popravi pomot v plačilnem nalogu pa uveljavlja kršitev določbe 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se po prvem odstavku 58. člena ZP-1 glede tega vprašanja smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku. Navaja, da v danem primeru ni šlo za popravljanje pomot, kot je opisano v navedeni določbi, ampak za izrek stranske sankcije kazenskih točk. 5. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

6. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, razen ko zakon določa drugače. Izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. V primerih prekrškov zoper varnost javnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, kadar je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po tem zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

7. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se po določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu. V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Na tej podlagi ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže 7 kazenskih točk v cestnem prometu.

8. Glede na povzete določbe ZP-1 in ZVCP-1 je mogoče besedilo 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 razlagati na dva načina. Po prvi (restriktivni) razlagi velja izjema po tej določbi zgolj za postopke o tistih prekrških, za katere je zaradi teže kršitve cestno prometnega pravila v zakonu predpisana sankcija 18 kazenskih točk. Tudi besedna razlaga te določbe (oziroma dela „po tem zakonu“) bi govorila za to, da hitri postopek ni dovoljen le takrat, ko je mogoče izreči stransko sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pod pogoji tretjega odstavka 22. člena ZP-1. Po drugi razlagi, za katero se zavzema vložnik zahteve, pa sodijo v to skupino tudi vsi tisti postopki o prekršku, za katere je poleg globe predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk, pod pogojem, da je storilec v skladu s 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 voznik začetnik. Ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov ima namreč tudi v teh primerih višina predpisane stranske sankcije kazenskih točk (lahko) enako posledico, to je izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna druga razlaga povzete določbe 7. alineje 52. člena ZP-1. Zakonodajalec je ob ureditvi strožjega kaznovanja voznikov začetnikov navedel razloge, ki v materialnem pogledu utemeljujejo razlikovanje te skupine voznikov od ostalih. Vendar pa vložnik zahteve pravilno ugotavlja, da ni mogoče najti stvarnega razloga, da bi bili ti dve skupini voznikov različno obravnavani tudi v procesnem smislu. V tem pogledu sta položaja obeh skupin voznikov glede sicer različnih prekrškov, ki pa imajo za posledico izrek enake stranske sankcije, to je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, v smislu 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 v bistvenem podobna. To določbo, ki razmejuje pristojnost za odločanje o prekrških med sodišči in prekrškovnimi organi (torej predvsem upravnimi organi – drugi odstavek 45. člena ZP-1), je zato v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije treba razlagati tako, da bo voznikom začetnikom omogočeno enako varstvo pravic v postopku o prekršku kot drugim voznikom.

10. Iz besedila 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 nedvomno izhaja, da o prekrških, za katere je predpisana sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu, odloča sodišče, in sicer praviloma v rednem sodnem postopku. Skrajšani postopek, v katerem sodišče odloči le na podlagi obdolžilnega predloga in temu priloženih dokazov, torej brez zaslišanja obdolženca, za takšne prekrške sicer ni izključen, predstavlja pa izjemo, saj sodišče v skladu z drugim odstavkom 129.a člena ZP-1 v tem postopku ne sme izreči sankcije kazenskih točk v številu, pri katerem se po določbah tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZP-1 (torej tudi ob upoštevanju posebnega položaja voznikov začetnikov), izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede teh prekrškov bi bil skrajšani postopek torej mogoč le, če bi sodišče že na podlagi obdolžilnega predloga in priloženih dokazov ugotovilo, da obstaja dejanska podlaga za omilitev stranske sankcije v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1. 11. Glede na navedeno bo enako varstvo pravic voznikov in voznikov začetnikov zagotovljeno ob takšni razlagi 7. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1, po kateri bo sodišče odločalo tudi o prekrških, ki jih stori voznik začetnik, za katere je (poleg globe) predpisana stranska sankcija 7 ali več kazenskih točk v cestnem prometu. Na ta način bo ne glede na status voznika (storilca) v vseh zadevah, ki imajo (lahko) za posledico sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, dejansko stanje prekrška, odgovornost in sankcija zanj, predmet odločanja enakega organa v enakem postopku oziroma ne bo o nekaterih med seboj podobnih položajih odločal prekrškovni organ po pravilih hitrega postopka, o ostalih pa sodišče po pravilih drugačnega (rednega sodnega) postopka. Na eno od pomembnih razlik med postopkoma opozarja tudi vložnik, to je na možnost uporabe omilitvenih določil iz šestega odstavka 26. člena ZP-1. Po tej določbi sme sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, če tako določa zakon ali če ugotovi, da so podane posebne olajševalne okoliščine, ki utemeljujejo izrek milejše sankcije; pri tem sme število predpisanih kazenskih točk omiliti toliko, da storilec ne doseže števila, pri katerem se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kadar izreče stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu prekrškovni organ, je pri odmeri sankcije vezan na število kazenskih točk, ki je predpisano za določeni prekršek, in nima možnosti izreči nižje število kazenskih točk ob pogojih šestega odstavka 26. člena ZP-1. 12. Pri odločanju o tej zadevi je Vrhovno sodišče upoštevalo, da sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sicer vedno izreče sodišče. Kadar storilcu izreče stransko sankcijo kazenskih točk v številu, pri katerem se v skladu z 22. členom ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, to stori hkrati s sodbo, torej v postopku v katerem odloča o odgovornosti za storjeni prekršek (peti odstavek 202.a člena ZP-1). Kadar pa storilec doseže predpisano vsoto kazenskih točk na podlagi več plačilnih nalogov oziroma odločb prekrškovnega organa in/ali sodb sodišča, izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v posebnem postopku po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk (prvi odstavek 202.a člena ZP-1). Sodišče je v tem postopku vezano na pravnomočne odločbe o prekršku, s tem pa tudi na število izrečenih kazenskih točk. Obseg presoje v fazi izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 202.a člena ZP-1) je torej omejen, zato ni mogoče zaključiti, da sta procesna položaja voznikov začetnikov in ostalih voznikov enaka (22. člen Ustave) zgolj iz razloga, da je izrek te sankcije (vedno) v rokah sodišča. 13. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je prekrškovni organ storilcu zaradi prekrška po šestem odstavku 138. člena v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 138. člena ZVCP-1 poleg globe 500,75 eurov izrekel tudi stransko sankcijo 8 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na to, da je bil (kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec) D.K. v času storitve obravnavanega prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1), je bila s takšno odločitvijo prekršena 7. alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 in je podana kršitev določb postopka iz 2. alineje 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče izpodbijani plačilni nalog v skladu z 426. členom Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu, ki bo v nadaljnjem postopku pristojnemu sodišču podal obdolžilni predlog.

C.

14. Glede popravljanja pomot v odločbi se na podlagi prvega odstavka 58. člena ZP-1 v hitrem postopku smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. ZUP predpisuje, da sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi (prvi odstavek 223. člena). O popravi pomote se izda sklep (drugi odstavek 223. člena). V izdanem sklepu o popravi pomot z dne 31.1.2007 je navedeno, da se izdaja po uradni dolžnosti, ker je pri izdaji plačilnega naloga prišlo do napake, saj je policist pri izreku kršitve spregledal, da so za kršitev četrtega odstavka 45. člena ZVCP-1 v zvezi s prvim odstavkom istega člena predpisane tudi 4 kazenske točke. Zato je prekrškovni organ s tem sklepom to pomoto odpravil in se sankcija za kršitev v cestnem prometu pravilno glasi, tako kot izhaja iz izteka tega sklepa. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prekrškovni organ s sklepom o popravi pomot storilcu izrekel stransko sankcijo 4 kazenskih točk, česar nikakor ne gre šteti za takšno popravljanje pomot kot je določeno v 223. členu ZUP. Na podlagi te zakonske določbe je mogoče popraviti le pomote tehničnega značaja, ne pa tudi zmot v izjavi volje, do katerih je prišlo pri izdaji odločbe. V slednjem primeru gre za poseg v pravni položaj, ki ga je ustvaril plačilni nalog, torej za spremembo izdanega in vročenega plačilnega naloga, ki je dovoljena le na podlagi rednega oziroma izrednega pravnega sredstva. Prekrškovni organ namreč lahko na podlagi šestega odstavka 57. člena v zvezi s preizkusom zahteve za sodno varstvo po 63. členu ZP-1 preizkusi plačilni nalog le v primeru, ko je zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je prekrškovni organ z izdajo sklepa o popravi pomot kršil določbe 223. člena ZUP, ki se po prvem odstavku 58. člena ZP-1 glede tega vprašanja smiselno uporablja tudi v postopku o prekršku, zato je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče sklep o popravi pomot PP M. z dne 31.1.2007 razveljavilo, ne da bi zadevo vrnilo v nadaljnji postopek.