Jedro

Izvršilno sodišče, ki je krajevno pristojno za prvega od solidarnih dolžnikov, je pristojno tudi za ostalo (146. člen ZIZ).

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Na podlagi že pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe proti dolžniku A. d.o.o., Ajdovščina, je upnik na Okrajno sodišče v Novi Gorici vložil predlog za izvršbo proti dolžnikoma (ker je družba A. d.o.o. prenehala obstajati). Dne 23.4.2004 pa je upnik sodišču sporočil, da ima dolžnik A.A. prijavljeno stalno bivališče na naslovu ..., Ljubljana, dolžnica B.A. pa na naslovu Čepovan ...

Zaradi sporočila upnika o novem naslovu dolžnika se je Okrajno sodišče v Novi Gorici s sklepom z dne 10.6.2004 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje in zadevo odstopilo v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče pa je sprožilo spor o pristojnosti (25. člen ZPP) z utemeljitvijo, da je po 34. in 35. členu ZIZ za nadaljevanje že dovoljene izvršbe (torej izvršbe, predlagane pred Okrajnim sodiščem v Ajdovščini proti dolžniku A. d.o.o.) krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ajdovščini.

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Po vložitvi izvršilnega predloga, ki ga je upnik naslovil na Okrajno sodišče v Novi Gorici kot krajevno pristojno sodišče, je upnik z vlogo z dne 23.4.2004 sporočil nov naslov stalnega bivališča prvega dolžnika A.A. Slednji ima prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., Ljubljana, torej na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Po določbi 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Za odločanje o izvršbi v tej zadevi je torej krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Res je sicer, da ima druga dolžnica B.A. (sedaj poročena C.) bivališče v Čepovanu ..., vendar po določbi 146. člena ZIZ izda sodišče en sam sklep o izvršbi proti dvema dolžnikoma, ki po izvršilnem naslovu solidarno odgovarjata za isto terjatev. Po določbi drugega odstavka navedene zakonske določbe se terjatev izterja od dolžnikov po vrstnem redu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo. Zato je ne glede na bivališče druge dolžnice za odločanje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani se sicer sklicuje na določila 34. in 35. člena ZIZ, po katerih je za nadaljevanje že dovoljene izvršbe pristojno tisto sodišče, ki je pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo, zaradi česar bi moglo v tej zadevi nastopati kot izvršilno sodišče Okrajno sodišče v Ajdovščini. Vendar pa v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o nadaljevanju že dovoljene izvršbe. Upnik je namreč vložil nov predlog za izvršbo celo pri drugem krajevno pristojnem sodišču in ne pri tistem sodišču, ki je o predlogu za izvršbo proti firmi A. d.o.o. že odločalo.