Jedro

Izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja je namreč predpostavka za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, ki se praviloma pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. Pravice kot instituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka pri zavodu. V postopku pri zavodu pa se lahko uveljavijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na razveljavitev odločb tožene stranke št. P-4064738 z dne 25.3.1998 ter 16.10.1997 in na priznanje pravice do invalidske pokojnine.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je sodišče zmotno ugotavljalo, da je bil tožnik nazadnje zavarovan v BiH in da je bil v delovnem razmerju z "D. F." v času od 1.1.1992 do 31.12.1992. Iz odločb bosanskega nosilca socialnega zavarovanja je razvidno, da mu je bila z odločbo z dne 23.11.1999 črtana zavarovalna doba, z odločbo z dne 17.1.2000 pa v obnovi postopka razveljavljena odločba o priznanju invalidske pokojnine iz leta 1994. Zato so izpolnjeni pogoji, da mu v skladu z določbo 254. člena ZPIZ, pravico do invalidske pokojnine prizna tožena stranka. To še posebno, ker je bilo tudi sarajevsko podjetje v lasti slovenskega podjetja L. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve ali druge stopnje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98).

Po določbi prvega odstavka 254. člena ZPIZ, je lahko pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljala pri zavodu oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana.

Po določbi drugega odstavka istega člena ja lahko pravice pri zavodu uveljavljal tudi državljan Republike Slovenije, ki je pretežni del svoje zavarovalne dobe prebil na območju zavoda, razen, če je z mednarodno pogodbo drugače določeno.

V dokaznem postopka je bilo ugotovljeno, da revident ni državljan Republike Slovenije, da je v času odločanja tožene stranke bil v veljavi sklep bosanskega nosilca socialnega zavarovanja, s katerim je bila revidentu kot njihovemu zavarovancu priznana pravica do invalidske pokojnine kot invalidu I. kategorije invalidnosti od 19.1.1993 dalje in da je iz podatkov revidentove delovne knjižice razvidno, da je bil pred priznanjem pravice do invalidske pokojnine leto dni v rednem delovnem razmerju v sarajevski gospodarski družbi z omejeno odgovornostjo F. Zato bi bila v skladu s takrat veljavnimi predpisi odločitev, da tožena stranka (kot nosilec socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji) glede na veljavne predpise ni mogla revidentu priznati pravice do invalidske pokojnine, ker ni bil izpolnjen pogoj zadnjega zavarovanja. Izpolnitev pogoja zadnjega zavarovanja je namreč predpostavka za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine, ki se praviloma pridobi z dnem, ko so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom. Pravice kot instituti materialnega prava se uveljavljajo z vložitvijo zahtevka pri zavodu. V postopku pri zavodu pa se lahko uveljavijo le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Eden od pogojev je v prvem odstavku 254. člena ZPIZ določeno zadnje zavarovanje. Zato so vsi ostali razlogi zavrnitve tožnikovega zahtevka (ob upoštevanju določb ZPIZ/92), ki so jih uporabili oziroma razlagali tožena stranka in nižji sodišči, nepotrebni.

Revizijsko sodišče glede na izrecne revizijske navedbe zaključuje, da za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni pomembno, kdo je družbenik v gospodarski družbi, kjer je bil revident nazadnje zaposlen in zato ugotavljanje teh dejstev v sporni zadevi ni pomembno. Bolj pomembno bi, v primeru, če bi šlo za drugačne zakonske določbe, kakor so bile upoštevane pri odločitvi, lahko bilo pojasnjevanje posameznih institutov pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ugotavljanje, kaj pomeni obvezno zavarovanje in kaj pomeni biti zavarovan, kdo nosi in kakšne so lahko posledice neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in kako je možno v obnovi postopka brez pravnih razlogov odločati v škodo predlagatelja obnove. Vendar ta vprašanja, kljub revizijskim navedbam, ne morejo biti predmet te revizije, zato revizijsko sodišče do njih ni zavzemalo stališča. V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja izdajajo pristojni organi (določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94) Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva in dokazi, ki se jih pridobi po dokončnosti izpodbijane odločbe, če ta dejstva in ti dokazi ne predstavljajo del v predhodnem postopku ugotavljanega dejanskega stanja. Pri preizkušanju zakonitosti zato sodišče ne upošteva novot, saj preizkuša samo dejstva in dokaze, ki jih je imel na voljo organ, ki je odločal v predhodnem postopku. Zato sodišče pri svoji odločitvi sklepov bosanskega nosilca zavarovanja iz leta 1999 in kasneje pri tokratnem odločanju ni upoštevalo.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.