Jedro

Siljenje A., naj (s predlagateljico) hodi na (sicer koristne) terapije, bi bilo utemeljeno le, če bi se izkazalo, da je A. pod takim vplivom nasprotnega udeleženca, da nujno potrebuje pomoč. Več je argumentov, ki kažejo, da A. izraža svojo pristno voljo, kot argumentov proti temu dejstvu. Kmalu bo dopolnila 18 let. Pri tej starosti starši na voljo otroka običajno nimajo več odločilnega vpliva. Pri tem ni nepomembno, da je A. skoraj do 17 leta živela z obema staršema (do junija 2024, ko se je predlagateljica odselila, A. pa je imela 17. rojstni dan septembra). Da je A. sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj, potrjuje tudi mnenja CSD. CSD je strokovni pomočnik sodišča, njegova mnenja imajo izvedeniškemu mnenju podobno dokazno težo. V mnenjih je CSD upošteval ugotovitve svojih zaposlenih: gre za strokovno oceno z A. opravljenih razgovorov in opažanj ob izvajanju nadzorovanih stikov. Z laično razlago le nekaterih zapisov v poročilih strokovnih delavcev pritožnica dvoma v mnenje CSD, da je treba upoštevati A. voljo, ni vzbudila.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijani VI. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša ml. A., roj. 2007, in ml. B., roj. 2014. Sodišče prve stopnje je na predlog predlagateljice izdalo začasno odredbo o stikih predlagateljice z otrokoma pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD), zavrnilo pa njen predlog za izvajanje terapije z otrokoma.

Višje sodišče je delno ugodilo pritožbi predlagateljice in razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi predloga za izvajanje skupne terapije predlagateljice in obeh otrok.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlogu predlagateljice za napotitev na skupno terapijo. Odločilo je, da se mora predlagateljica skupaj z ml. B. vključiti v brezplačne vsebine Centra za družine X ter nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za vključitev B. v terapije (točki I in II izreka), glede vključitve ml. A. v družinsko terapijo pri Zavodu X in s tem povezano nadomestitvijo soglasja nasprotnega udeleženca pa je v točki VI izreka predlog zavrnilo.

3.Zoper navedeni zavrnilni del se pritožuje predlagateljica, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev pravice do sodnega varstva iz 22. člena Ustave (URS). Navaja, da izpodbijani sklep predstavlja grob poseg v pravico do sodnega varstva, ker se avtor sklepa ni zadostno seznanil s spisom in prebral poročil CSD, saj je v obrazložitvi napačno navedeno, da stike pod nadzorom izvaja strokovna delavka CSD; v resnici jih izvaja strokovni delavec CSD. Če bi avtor sklepa prebral poročila CSD, bi vedel, da razlog, da stiki ne stečejo, ni v tem, da predlagateljica na stikih odpira nekonstruktivne teme in ne upošteva navodil CSD. Z A. že od decembra nima nobenih stikov, z B. pa največ polurne stike, tako da do tega, da bi odpirala kakršnekoli teme, niti ne pride. Nasprotni udeleženec otroka odtujuje in na njiju vrši psihični pritisk, s katerim ju je prisilil, da sta v konfliktu med staršema izbrala njega. Sodišče za odločitev pomembnih navedb o tem, kako otroka dojemata starše, ni vzelo na znanje, ampak se je zateklo v nekritično povzemanje razlogov, ki jih zatrjuje nasprotni udeleženec. Prezrlo je tudi mnenje CSD z dne 10. 1. 2025, iz katerega izhaja, da je psihološka podpora v korist obeh otrok. Sodišče je brez ustreznega strokovnega znanja sprejelo samovoljen in z ničemer pojasnjen zaključek, da bi napotitev A. v program Zavoda X. povzročila še večji odpor do stikov. Pravno zmotno je sklicevanje sodišča na starost A. Po pravu je A. še vedno otrok, zato je upravičena do varstva po Družinskem zakoniku (DZ). Upoštevati je treba tudi dolgoročno korist otroka. Sodišče bi zato moralo pretehtati, kakšen pomen imajo za A. kontinuirani stiki z materjo. Ne bi smelo prezreti, da je A. ogrožena zaradi psihičnega nasilja, ki ga izvaja nasprotni udeleženec in da je potrebno dekle opolnomočiti, da se bo tega pritiska razbremenila in imela odnos z obema staršema. Zmotno je sodišče uporabilo materialno pravo tudi, ker je izhajalo iz stališča, da sta otrokova želja in otrokova korist sopomenki. Če ima tehtne razloge, mora sodišče odločiti drugače, kot si želi otrok. Eden od takih razlogov je ugotovitev, da otrokova volja ni svobodna, ker je zmanipuliran oziroma pod čustvenim pritiskom starša, ki otroka odtujuje od drugega starša. Odtujevanje je potrjeno z ugotovitvijo strokovnega delavca CSD, da sta otroka v škodljivi aliansi z očetom. Razvidno je tudi iz zapisov o poteku stikov, iz katerih izhaja, da A. materi naslavlja enake očitke kot nasprotni udeleženec. To je dolžno sodišče s pomočjo CSD pojasniti A. ter tudi, da ji mora odreči upoštevanje njenega mnenja, ker to ni v njeno dolgoročno korist. Dejansko stanje je v bistvenih okoliščinah ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da bo v terapije vključena tudi A. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Poudarja, da iz mnenj CSD izhaja, da je treba upoštevati mnenje A. S prisilo, naj obiskuje delavnice, bi sodišče A. pahnilo v še večjo čustveno stisko in povzročilo še večji odpor do predlagateljice.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Predlagateljica je predlagala, da jo sodišče z začasno odredbo skupaj z otrokoma napoti na terapijo, ker sta otroka do nje odklonilna. Skladno s 100. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se tudi v postopkih za varstvo koristi otrok postopek za izdajo začasne odredbe vodi po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kar pomeni, da je postopek sumaren in hiter, v njem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih.

7.Glede na okoliščine konkretnega primera višje sodišče pritrjuje izpodbijani odločitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse relevantne okoliščine in sklep dovolj obrazložilo, da je preizkus mogoč. V zvezi z izpodbijano odločitvijo sodišče predlagateljici ne očita, da njena komunikacija ni ustrezna in da ne upošteva navodil CSD, zato so navedbe ter komentarji pritožbe v zvezi z izvajanjem nadzorovanih stikov brez pomena, poudarjanje napake, ki se je sodišču primerila pri zapisu spola strokovnega delavca CSD, pa zavajajoče. Brez potrebe so tudi navedbe o koristnosti stikov z obema staršema in o dolgoročni koristi za otroke. Iz vsebine izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče izhajalo iz stališča, da so stiki z obema staršema koristni za skladen in zdrav razvoj otrok ter da bi bile vsebine pri Centru za družine X koristne za A. Predlog je glede A. zavrnilo, ker je presodilo, da prisila nad A. ni utemeljena.

8.Siljenje A., naj (s predlagateljico) hodi na (sicer koristne) terapije, bi bilo utemeljeno le, če bi se izkazalo, da je A. pod takim vplivom nasprotnega udeleženca, da nujno potrebuje pomoč. Več je argumentov, ki kažejo, da A. izraža svojo pristno voljo, kot argumentov proti temu dejstvu. Kmalu bo dopolnila 18 let. Pri tej starosti starši na voljo otroka običajno nimajo več odločilnega vpliva. Pri tem ni nepomembno, da je A. skoraj do 17. leta živela z obema staršema (do junija 2024, ko se je predlagateljica odselila, A. pa je imela 17. rojstni dan septembra). Da je A. sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj, potrjuje tudi mnenja CSD.

CSD je strokovni pomočnik sodišča, njegova mnenja imajo izvedeniškemu mnenju podobno dokazno težo (108. člen ZNP-1). V mnenjih je CSD upošteval ugotovitve svojih zaposlenih: gre za strokovno oceno z A. opravljenih razgovorov in opažanj ob izvajanju nadzorovanih stikov. Z laično razlago le nekaterih zapisov v poročilih strokovnih delavcev pritožnica dvoma v mnenje CSD, da je treba upoštevati A. voljo, ni vzbudila.

9.Očitek o zmotni uporabi materialnega prava ni utemeljen. Skladno s prvim odstavkom 158. člena DZ mora sodišče pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka upoštevati otrokovo mnenje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Odločitev sodišča, da se A., če to sama ne želi, ni dolžna udeleževati terapij s svojo mamo, je pravilna.

10.Pritožbene navedbe po obrazloženem niso utemeljene. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP, ki se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1) izpodbijane odločitve kršitev ni našlo, je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Stroški, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka, zato je treba odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

-------------------------------

1. Odločilo je tudi o drugih predlogih predlagateljice, ki pa za ta pritožbeni postopek niso relevantni, zato jih pritožbeno sodišče ne povzema.

2. Sklep VSL IV Cp 1744/2024.

3. Gl. mnenje z dne 6. 9. 2024 na 7. strani, mnenje z dne 27. 11. 2024 na 2. strani, mnenje z dne 24. 12. 2024 na 2. strani, mnenje z dne 29. 1. 2025 na 2. strani.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 108 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 158, 158/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.