Jedro

Ker pritožbi ne navedeta, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, jima ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, z začetkom veljavnosti od 1. 1. 2002, za delovno mesto vodje oddelka za obdelavo življenjskih zavarovanj, ki obsega vodenje in koordiniranje dela v oddelku, z osnovno plačo na dan 1. 1. 2002 v višini 488.263,00 SIT bruto, ki je bila povišana za količnike povišanja plač do višine 555.511,71 SIT na dan vložitve tožbe, ki ne vsebuje določbe o poplačilu že izplačanih predujmov ali že od prej obstoječih dolgov delavca, kot tudi morebitnih kreditov ali posojil do delodajalca na zadnji dan delovnega razmerja, niti določbe, da se dogovori o anuitetnih odplačilih ali razne plačilne olajšave štejejo za preklicane z zadnjim dnem izteka delovnega razmerja ter določbe, po kateri se za vsako kršitev prepisov o varnosti in zdravju pri delu, ter neizvajanju ali nepravilnem izvajanju varnostnih ukrepov delavca, lahko izreče izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dolžna tožniku izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno 1. 1. 2002 za nedoločen čas za delovno mesto vodja oddelka obdelave življenjskih zavarovanj, ki vsebuje ugotovitve iz točke 1 zahtevka. Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti odmerjene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo v tretji, četrti in peti alineji 1. točke izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje, da se revizija ne dopusti, je pritožbo vložil tožnik. Navajal je, da zaradi spremembe ZPP ni pravne podlage za izdajo sklepa, da se revizija ne dopusti. Tudi sicer pa bi v primeru dopuščene revizije sodišče odločalo o pomembnem pravnem vprašanju. Zato je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in odločitev, da se revizija dopusti.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče zmotno uporabilo določbe 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in da je odločitev v nasprotju s prakso Vrhovnega sodišča o identičnem vprašanju. Navaja sodbo VSRS VIII Ips 246/2007, ki naj bi kazala na nasprotje s sodno prakso Vrhovnega sodišča. Zato je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in odločitev, da se revizijo dopusti.

5. Pritožbi sta bili v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) vročena nasprotnima strankama, ki nanjo nista odgovorili.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Glede na določbo prvega odstavka 498. člena ZPP obstaja pravna podlaga za sklepanje o tem, da se revizija ne dopusti in zato tovrsten ugovor tožnika ni sprejemljiv.

8. Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 – Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

9. Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje, tudi ne v primeru, če se v njej zatrjuje kršitev kakšne od ustavnih pravic. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožbi ne navajata, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (v pritožbi tožene stranke je le pavšalna trditev – sodba VIII Ips 246/2007 z dne 8. 4. 2008 pa obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in obravnava odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi ukinitve delovnih zaradi spremenjene organizacije in načina dela, predmet tega spora pa je izstavitev pisne pogodbe o zaposlitvi, ki s spremembo organizacije ali načina dela nima nobene zveze) oziroma naj bi šlo za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, kar bi morala v pritožbi navajati pritožnika. Ker pritožbi ne povesta, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbama obeh pravdnih strank ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče obe pritožbi zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.