Jedro

Na podlagi določbe 214. členu ZUP, ki se uporablja tudi v postopkih javnih razpisov, mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 6130-169/2015/2 z dne 17. 6. 2015 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Javna Agencija za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija) na podlagi predloga strokovne komisije za knjižno in revijalno produkcijo s področja leposlovja in humanistike (v nadaljevanju strokovna komisija) tožnici ni dodelila delovne štipendije (v nadaljevanju DŠ), razpisane v točki 3.6 Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2015 z oznako JR3-KNJIGA-2015, objavljenega 30. 1. 2015 (v nadaljevanju: Javni razpis), ki je bil objavljen na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJK). V obrazložitvi svoje odločitve Agencija navaja predmet in cilje obravnavanega Javnega razpisa ter njegove splošne in posebne pogoje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ugotavlja, da je bila vloga tožnice na Javni razpis pravočasna, popolna in vložena po upravičeni osebi. Obravnavala jo je strokovna komisija in jo ovrednotila pa razpisnih kriterijih oz. merilih za področje DŠ ter jo ocenila po kriteriju „Reference in kakovost avtorjevega dela, s poudarkom na obdobju 2012-2014“ s 16 točkami od možnih 20 točk, po kriteriju „Prepoznavnost avtorjevega dela v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru ali izkazana posebna nadarjenost mladega ustvarjalca ali v primeru literarnega kritika pomen za razvoj kritiškega vrednotenja književnosti“ z 13 točkami od možnih 15 točk in po kriteriju „Delovni načrt za leto 2015“ s 4 točkami od možnih 5 točk. Tožnica je skupaj dosegla 33 točk od možnih 40 točk. 2. V nadaljevanju Agencija v obrazložitvi izpodbijane odločbe sledi razlogom in povzema obrazložitev strokovne komisije, da se tožnici ne dodeli DŠ. Tožnica je prevajalka književnih del in avtorica radijskih oddaj s področja književnosti. Vsebinski in formalni kontekst, ki usmerja odločitve komisije, je tudi število DŠ, ki jih lahko podeli za posamezna področja, in medsebojna primerljivost vlog za DŠ glede na ocenjevalne kriterije. Upoštevaje ta kontekst je strokovna komisija ugotovila, da je tožnica dosedaj prevedla 13 monografskih del v slovenščino (od 1991 do 2014), vsa dela je prevedla v sodelovanju s soprevajalcem. Od tega je tožnica v zadnjih treh letih prav tako s soprevajalcem ob A. prevedla zbirko poezije in življenjepisni roman. Strokovna komisija tožnici dodeljuje 16 točk od 20 za referenčnost in kvaliteto opusa ter prevodnih del v zadnjem triletnem obdobju. V tem obdobju je bilo tudi zaradi (so) prevoda A. delo tožnice bolj prepoznavno in odmevno v javnosti. Komisija ji po tem kriteriju dodeljuje 13 točk od 15. Delovni načrt za leto 2015 ocenjuje komisija kot ustrezen in mu dodeljuje 4 točke od 5. 3. Ministrstvo za kulturo je kot pritožbeni organ pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrjuje odločitvi in razlogom prve stopnje. V obrazložitvi svoje odločbe povzema pritožbene ugovore in poudarja, da je bila strokovna komisija imenovana skladno z Zakonom o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju Zakon) in Pravilnikom o strokovnih komisijah Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) ter, da je edina strokovno pristojna in kompetentna, da poda oceno kulturnega projekta na področju podeljevanja DŠ. Naloga pritožbenega organa pa je le, da presodi, ali je pristojna strokovna komisija upoštevala vse sestavine vloge (dejstva in dokaze) in ali je predmetno vlogo obravnavala v skladu s splošnimi razpisnimi kriteriji. V tej zvezi pritožbeni organ ugotavlja, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni prišlo do bistvenih kršitev, na katere je dolžan paziti po uradni dolžnosti .

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in meni, da je izpodbijana odločba napačna in neobrazložena. Ne strinja se z oceno strokovne komisije in meni, da krši določbe 94. člena in 119. člena ZUJK. Meni tudi, da je s svojimi deli dokazala, da izpolnjuje pogoje iz predmetnega Javnega razpisa za podelitev DŠ. Ne strinja se z oceno, ki jo je podala strokovna komisija glede tožničinih referenc in kakovosti njenega dela, s poudarkom na obdobju 2012-2014, kjer je prejela 16 točk od možnih 20 točk. Strokovna komisija je tožnico opredelila kot prevajalko knjižnih del in avtorico radijskih oddaj, čeprav je predložila Bibliografijo svojih objav za obdobje 2012-2014 s celotnim opusom, kjer so navedene avtorske objave, strokovni članki, študije in spremne besede s področja književnosti. Strokovna komisija je prezrla tožničine avtorske in prevodne objave v revijalnem in časopisnem tisku ter strokovna sodelovanja. V obdobju zadnjih treh let je tožnica objavila 6 knjig, 12 študij, 39 književnih in filozofskih/humanističnih avtorskih in prevodnih člankov, življenjepisni roman, pesniško zbirko, študije in članke ter tudi prvi prevod A. v slovenščino. Z navedenimi književnimi in prevajalskimi deli je tožnica pomembno prispevala h kvaliteti raznovrstnosti in vrednotenju slovenskega knjižnega ustvarjanja. Kvantiteta celotnega opusa pa v predmetnem Javnem razpisu kot kriterij ni bila navedena. Navaja svoja monografska dela v slovenskem jeziku. Objavila je 27 izvirnih strokovnih člankov in pripravila okoli 230 radijskih literarnih oddaj, v revijalnem tisku je objavila okoli 140 literarnih prevodov, od tega nekatere navaja. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa niso razvidni razlogi, zaradi katerih je tožnica prejela le 16 točk od 20 možnih.

5. V zvezi z oceno strokovne komisije po kriteriju prepoznavnosti avtorjevega dela v slovenskem in mednarodnem prostoru oziroma odmevnost tožničinega dela v obdobju od 2012 do 2014 tožnica v tožbi navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe prav tako ne izhajajo razlogi, zakaj je prejela le 13 točk od 15 možnih. Sama toženka tožnici priznava, da je prevod A. v slovenščino prispeval, da je bilo delo tožnice bolj prepoznavno in odmevno v javnosti. Celo Ministrstvo za kulturo je to delo razglasilo za izjemen kulturni dosežek. Tožnica je skupaj s svojim možem kot soprevajalcem opravila vso zahtevno prevajalsko delo, z vsemi podrobnostmi. V primeru soprevajalskega dela pa ne gre za manjvredno delo, kot je prevajalsko delo.

6. V zvezi s kriterijem „Delovni načrt za leto 2015“ tožnica prav tako navaja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne sledijo razlogi, zaradi katerih je pri temu kriteriju prejela le 4 točke od 5 možnih točk. Ni jasno, v čem tožničin delovni načrt zaostaja za domnevno popolnim delovnim načrtom. Tožnica sklepno meni, da je po vseh kriterijih iz predmetnega javnega razpisa upravičena do dodelitve DŠ. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča RS I U 1571/2014. Meni tudi, da bi že doslej morala prejeti nagrado, ki jo prejmejo prevajalci za svoje delo. Tožnica pa je ni prejela, ker se je spremenil pravilnik s tega področja. Strokovna komisija in Agencija svoje odločitve nista v ničemer pojasnila. Vsebinsko sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, ker je neutemeljena in neobrazložena.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis, po pozivu sodišča pa je upravni spis v danem roku ustrezno dopolnila.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bila tožničina vloga na predmetni javni razpis popolna in pravočasna ter, da tožnica izpolnjuje splošne in posebne pogoje iz tega javnega razpisa za dodelitev razpisane DŠ. Sporna v zadevi pa je strokovna ocena tožničine prijave, ki jo je v obravnavanem postopku izvedla strokovna komisija in s tem število točk, ki jih je dosegla tožnica (33 točk) od 40 možnih točk po razpisnih kriterijih iz točke 7.6. predmetnega javnega razpisa (Kriteriji za ocenjevanje prijav, področje DŠ).

10. Vsebina področja DŠ predmetnega javnega razpisa je opredeljena v njegovi točki 3.6. Gre za neposredno podporo vrhunskim ustvarjalcem, perspektivnim mladim ustvarjalcem in literarnim kritikom s statusom samozaposlenega v kulturi na področju knjige ali samostojnega podjetnika (s.p.) z registrirano dejavnostjo na področju knjige, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku in s svojim delom pomembno prispevajo h kvaliteti in raznovrstnosti ter vrednotenju slovenskega knjižnega ustvarjanja. Točka 7.6 predmetnega javnega razpisa pa vsebuje kriterije za ocenjevanje prijav s področja DŠ. Med strankama je v danem primeru sporno ali je strokovna komisija predhodno navedene razpisne kriterije pravilno uporabila, saj tožnica meni, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov za konkretno vrednotenje, v skladu s kriteriji iz točke 7.6 predmetnega javnega razpisa.

11. Po presoji sodišča tožnica utemeljeno ugovarja tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, da izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena. Ustreznih razlogov tudi ni razbrati iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa, ki v obrazložitvi na pritožbene ugovore, ki so vsebinsko enaki tožbenim, ne odgovori, temveč zgolj sledi razlogom Agencije. Sodišče se sicer strinja z navajanjem pritožbenega organa, da je za oceno kulturnega projekta na področju podeljevanja DŠ pristojna le strokovna komisija. Vendar pa je potrebno oceno opraviti pravilno in v skladu s kriteriji iz predmetnega javnega razpisa ter ključne razloge za doseženo število točk navesti v obrazložitvi odločitve povsem določno, saj je le tako mogoč preizkus njene pravilnosti in zakonitosti. V danem primeru so razlogi izpodbijane odločbe pomanjkljivi do te mere, da doseženega števila točk (33 točk) in s tem izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti po vsebini, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, lahko pa je nepravilno narejena tudi ocena tožničinega ustvarjanja po kriterijih iz razpisa. Te pomanjkljivosti pa tudi ni odpravila odločba pritožbenega organa.

12. Na podlagi določbe 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se uporablja tudi v postopkih javnih razpisov, mora obrazložitev upravne odločbe obsegati navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku. Pomanjkljiva obrazložitev izpodbijane odločbe onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave Republike Slovenije. Pravica tožnice do pravnega sredstva je namreč lahko učinkovita le, če organ, ki odloča, svojo obrazložitev poda konkretno ter tudi konkretno poda dokazno oceno izvedenih dokazov. Po presoji sodišča dejansko stanje v predmetni zadevi ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), izpodbijana odločba nima razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (3. točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (5. točka 214. člena ZUP). Navedeno predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1. 13. V skladu s predhodno navedenim je izpodbijana odločba nezakonita. Ker so bila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kršena relevantna pravila postopka, je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku naj tožena stranka navedene kršitve pravil upravnega postopka odpravi. Toženka naj v ponovljenem postopku izda upravni akt, ki bo imel vse sestavine, kot jih predpisuje 214. člen ZUP. Pristojni organ mora izdati nov akt v 30 dneh od dneva, ko je prejel to sodbo. Pri tem je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Sodišče je na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.