Jedro

Zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji sodišča druge stopnje treba pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožnici kot predkupni upravičenki, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njen pravni položaj.

V 262. členu DZ je določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. V skladu s tretjim odstavkom 57. člena ZNP-1, je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

Pritožnica ima v stečajnem postopku kot predkupna upravičenka položaj udeleženke v postopku. Enako kot stranka mora biti tudi ona sposobna razumeti pomen svojih dejanj in kakšne posledice jo lahko doletijo, če procesnih upravičenj, ki jih daje zakon (347. člen ZFPPIPP) ne uresniči. Njeno procesno ravnanje je mogoče presojati le, če je popolno poslovno sposobna. Le tedaj lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost).

Če pritožnica zaradi svojih zdravstvenih težav ni bila sposobna sama skrbeti za svoje pravice, torej ni razumela pomena svojega dejanja, ko se ni odzvala na poziv upraviteljice za podpis prodajne pogodbe in plačila kupnine, za pritožnico ne more veljati fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini ID znak: parcela 000 000/79 v deležu 1/2 v korist osebe: A. d. o. o., matična številka: ... (procesno dejanje 127, v nadaljevanju p. d.). Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena z najboljšim ponudnikom na podlagi sklepa sodišča o prodaji z dne 28. 8. 2025 z zavezujočim zbiranjem ponudb. Pogodba je bila poslana tudi predkupni upravičenki, ki pa pisanja ni dvignila. Ker je bila kupnina plačana, je sodišče na podlagi drugega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca. Predkupna upravičenka se je kot solastnica nepremičnine z vlogo, s katero je želela uveljaviti predkupno pravico, obrnila tudi na sodišče in zamudo opravičevala z zdravstvenim stanjem. Upravičenka po pojasnilu upraviteljice tudi kasneje ni uveljavila predkupne pravice tako, kot je predvideno v 347. členu ZFPPIPP, predkupna upravičenka ji ni vrnila niti podpisanega izvoda pogodbe niti ni plačala kupnine, kupec pa po posredovanju upraviteljice ni pristal na sporazumno razvezo pogodbe.

2.Proti sklepu se je predkupna upravičenka (v nadaljevanju: pritožnica) pravočasno pritožila (p. d. 129) in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje ter naloži stečajni upraviteljici, da predkupni upravičenki preko njene pooblaščenke vroči prodajno pogodbo za omenjeno nepremičnino ter ji s tem omogoči uveljavitev predkupne pravice v skladu s 347. členom ZFPPIPP.

3.Upraviteljica je na pritožbo odgovorila (p. d. 132) in pojasnila, da je sodišču že podala pojasnilo o relevantnih dejstvih, ki so ji bila poznana, o utemeljenosti ali neutemeljenosti pritožbe pa naj odloči sodišče.

4.Pritožba je dovoljena in utemeljena.

5.Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji sodišča druge stopnje treba pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožnici kot predkupni upravičenki, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njen pravni položaj.

6.Pritožnica je v pritožbi uveljavljala, da zaradi njenega zdravstvenega stanja, to je Alzheimerjeve demence, ni mogla nastopiti fikcija vročitve poziva upraviteljice k uveljavljanju predkupne pravice. Pritožnica je svojo voljo za uveljavitev pravice preko svoje pooblaščenke izrazila takoj, ko se je s prodajo dejansko seznanila, 26. 4. 2026, ko jo je s tem seznanil izbrani kupec v postopku, A. d. o. o. Slednji je njej in njeni snahi grozil zato sta podali tudi ustno kazensko ovadbo na Policijski postaji B. Pritožnica prodajne pogodbe v podpis nikoli ni prejela, če bi bila seznanjena s predkupno pravico, bi jo tudi uveljavila. Sedaj je pripravljena takoj položiti celotno kupnino v višini 68.200,00 EUR na fiduciarni račun stečajne upraviteljice C. C. V dokaz stanja procesne nesposobnosti pritožnice v kritičnem obdobju je k pritožbi priložila ambulantni karton Klinike za nevrologijo z dne 7. 10. 2024, zdravniško potrdilo z dne 19. 6. 2026, elektronski dopis Centra za socialno delo B. z dne 19. 6. 2026 in predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke, specialista psihiatrije, ki bi lahko podal mnenje, da v kritičnem trenutku ni bila sposobna razumeti pomena svojega ravnanja.

7.Iz podatkov spisa izhaja (p. d. 122), da je pritožnica 7. 5. 2026 po svoji pooblaščenki, po izteku vseh rokov, uveljavljala predkupno pravico in pri tem pojasnila svoje zdravstveno stanje, ki ji je onemogočilo razumevanje procesne opustitve uveljavljanja zakonite predkupne pravice.
7del k tej vlogi je priložila ambulantni karton Klinike za nevrologijo z dne 7. 10. 2024 in s tem dokazovala zdravstveno stanje pred odločitvijo sodišča v izpodbijanem sklepu in zatrjevala pripravljenost kupiti solastni del nepremičnine dolžnika po isti ceni kot izbrani kupec.

8.V konkretnem primeru gre za posebno procesno situacijo, s katero je bilo sodišče seznanjeno po pooblaščenki pritožnice 7. 5. 2026, torej pred izpodbijanim sklepom. Sodišče prve stopnje se je omejilo le na to, da pritožnica kot predkupna upravičenka ni v 15 dneh od prejema besedila, naj vrne podpisani izvod pogodbe in plača celotno kupnino v skladu s pogodbo temu sledila in stečajni upraviteljici ni odgovorila ter ji ni vrnila podpisanega izvoda pogodbe, niti ni plačala kupnine.

9.Pritožnica ima v stečajnem postopku kot predkupna upravičenka položaj udeleženke v postopku. Enako kot stranka mora biti tudi ona sposobna razumeti pomen svojih dejanj in kakšne posledice jo lahko doletijo, če procesnih upravičenj, ki jih daje zakon (347. člen ZFPPIPP) ne uresniči. Njeno procesno ravnanje je mogoče presojati le, če je popolno poslovno sposobna. Le tedaj lahko stranka sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Sodišče prve stopnje bi se glede na opisani potek dogodkov in zatrjevano ter dokazovano stanje pritožnice, moralo, potem ko je za to izvedelo, ukvarjati z vprašanjem, ali je bila pravdno sposobna v trenutku, ko naj bi bila na podlagi fikcije vročitve seznanjena z možnostjo uveljavljati predkupno pravico na sporni nepremičnini.

10.Sodišče mora namreč med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku 87. člena tega zakona (80. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Iz podatkov spisa izhaja utemeljen dvom, da morda pritožnica zaradi svojih zdravstvenih težav ni bila sposobna sama skrbeti za svoje pravice, torej ni razumela pomena svojega dejanja, ko se ni odzvala na poziv upraviteljice za podpis prodajne pogodbe in plačila kupnine. Če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem za pritožnico ne more veljati fikcija vročitve (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11.Za tak primer je v 262. členu Družinskega zakonika (DZ) določen institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo. Ta določa, da sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika.

V skladu s tretjim odstavkom 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je mogoč začetek postopka tudi po uradni dolžnosti, če sodišče izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega bi bilo treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

Vendar pa že iz elektronskega sporočila D. D. iz Centra za socialno delo B. hčerki pritožnice E. E. izhaja, da se je slednja oglasila na Centru za socialno delo na posvetu 8. 5. 2026 glede možnosti, kako mami zagotoviti ustrezno pomoč pri urejanju njenih pravnih in osebnih zadev. Zato je očitno hčerka pritožnice pripravljena začeti postopek pri nepravdnem sodišču glede postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.

Sodišče prve stopnje se bi moralo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja do predloženih dokazil pritožnice v vlogi z dne 7. 5. 2026, opredeliti že pred izdajo izpodbijanega sklepa, česar ni storilo. V navedeni vlogi je bilo priloženih več dokazov o zdravstvenem stanju pritožnice, poleg priložene listine je bilo predlagano tudi zaslišanje večih prič, njenih bližnjih, ki bi lahko izpovedale o njenem zdravstvenem stanju. Predlagana je bila tudi postavitev izvedenca medicinske stroke, specialista psihiatrije. Šele po tako izpeljanem postopku bi bila omogočena presoja sodišču, ali so bili res zaradi neuveljavljane predkupne pravice pritožnice, izpolnjeni vsi pogoji za izročitev nepremičnine kupcu. Posledično je zmotna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da predkupna upravičenka ni uveljavljala predkupne pravice, ker upraviteljici ni vrnila niti podpisanega izvoda pogodbe niti ni plačala kupnine, kar je sodišče povezalo s fikcijo vročitve obvestila upraviteljice predkupni upravičenki o uveljavljanju predkupne pravice.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Napotki za novo odločanje so navedeni v prejšnjih točkah te odločbe (tretji odstavek 360. člena in 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1VSL Cst 84/2022, 16. 3. 2022.

2Kupoprodajna pogodba o prodaji polovice solastninskega deleža nepremičnine je bila vročena pritožnici s fikcijo 16. 3. 2026, vendar se dolžnica na to ni odzvala.

3Več glej: Zakon o nepravdnem postopku ZNP -1 s komentarjem, avtorjev S. Kraljič, U. Kežmah, M. Čujovič, A. Dajčman, Založba WD, Maribor 2022, A. Dajčman, stran 291, in K. Mramor, V. Ravnik Koprivec, Shema postopka postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, Pravosodni bilten št. 3, letnik XLII, 2021, str. 115-116, ter M. Orehar Ivanc, Skrbništvo za odrasle osebe, prav tam str. 15-37.