Jedro

V 113. členu ZUP je določeno, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (med drugim tudi za pravno zastopanje), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Če se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa. Ker se je v obravnavanem primeru postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel na predlog tožnikovega osebnega zdravnika in ne po uradni dolžnosti, tožnik sam nosi stroške zastopanja v predsodnem postopku, ne glede na to, da se je postopek zanj končal ugodno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani sklep glede stroškov postopka spremenilo tako, da je ustrezno spremenilo znesek stroškov, ki jih je toženec dolžan plačati tožniku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o stroških postopka v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek „928,91 EUR“ nadomesti z zneskom „653,68 EUR“.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 21. 9. 2012 in št. ... z dne 21. 5. 2012 in tožnika razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 30. 8. 2012 dalje in mu priznalo pravico do invalidske pokojnine ter toženi stranki naložilo, da bo o višini, odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odločila s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti te sodbe (I. točka izreka). Z II. točko izreka pa je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 928,91 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep o stroških postopka je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe postopka in sicer 2. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) in odločilo o povrnitvi stroškov postopka v višini 225,60 EUR z DDV iz naslova pritožbe zoper prvostopno odločbo. Navedeni stroški so stroški upravnega in ne sodnega postopka. Tožnik v tožbi ni zahteval v okviru tožbenega zahtevka, da se v dokončni odločitvi spremeni odločitev o stroških postopka. V drugostopni odločbi z dne 21. 9. 2012 je bilo odločeno, da stroške zastopanja nosi zavarovanec sam. Tožnik s tožbo ni zahteval, da se drugače odloči o stroških upravnega postopka in v tožbenem zahtevku ni postavil takšnega zahtevka. V kolikor je tožnik stroške priglasil v okviru stroškov sodnega postopka pa poudarja, da v primeru stroškov upravnega postopka ne gre za stroške sodnega postopka in v kolikor bi sodišče takšne stroške štelo za stroške sodnega postopka, gre za zmotno uporabo materialnega prava. Sodni stroški so samo tisti stroški, ki so potrebni za pravdo, to pa stroški upravnega postopka niso. Nadalje tožencu tudi glede na 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku ne bi bilo mogoče naprtiti stroške zastopanja v upravnem postopku, saj ne gre za postopek pričet po uradni dolžnosti. Glede na navedeno predlaga znižanje stroškovne obveznosti za znesek 225,60 EUR, vključno z DDV, kar znaša 275,23 EUR oziroma bi stroškovna obveznost toženca lahko znašala največ 653,68 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu s 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo glede stroškov predsodnega postopka.

5. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Postopek se v socialnih sporih začne z vložitvijo tožbe, tako kot je določeno v 179. členu ZPP za začetek pravdnega postopka. To v posledici pomeni, da so stroški, o katerih odloči sodišče v socialnem sporu v določbi 163. člena ZPP, glede na določbo 1. odstavka 151. člena ZPP, samo tisti izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Tako ima prav toženec, da tožnik v tem socialnem sporu ne more uveljaviti stroškov iz predsodnega upravnega postopka.

6. V obravnavanem primeru pa gre še za posebno situacijo, ko je toženec z dokončno odločbo št. ... z dne 21. 9. 2012 med drugim odločil tudi, da stroške pravnega zastopanja nosi zavarovanec, torej tožnik sam in da drugih stroškov postopka ni. Glede na takšno odločitev je sodišče prve stopnje skladno z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1), ker je tožnik s tožbo izpodbijal citirano odločbo, presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 21. 9. 2012 tudi v tem delu glede stroškov upravnega postopka.

7. V 113. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP) je določeno, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (med drugim tudi za pravno zastopanje), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Če pa se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa.

8. Ker se je v obravnavanem primeru postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja dne 19. 10. 2011 začel na predlog tožnikovega osebnega zdravnika in ne po uradni dolžnosti, tožnik sam nosi stroške zastopanja v predsodnem postopku, ne glede na to, da se je postopek zanj končal ugodno. Gre za stroške v višini 225,60 EUR in 22 % DDV, kar skupaj znese 275,23 EUR.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep glede stroškov postopka v skladu z določbo 5. alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP spremenilo tako, da je znesek v II. točki izreka 928,91 EUR nadomestilo z zneskom 653,68 EUR. Obenem je odločilo, da tožnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo, ker z njim ni v ničemer prispeval k razjasnitvi sporne zadeve.