Jedro

Ponudnik lahko odstopi od dane ponudbe v roku do 10 minut od dane ponudbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po tistem, ko je izvedlo prvo javno dražbo za prodajo nepremičnine last dolžnika sklenilo, da se nepremičnina z oznako parc. št. ... k.o. ... Š. (ID ...) domakne kupcu, to je družbi D. S. R. d.o.o., V. ..., N. C., in sicer za kupnino 1.000,00 EUR. Nato je še odločilo, da se bo izvršil izbris določenih vpisov po izročitvi nepremičnine kupcu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta kupec bil najboljši ponudnik, medtem, ko so kupci, ki so ponudili kupnino v višini 5.100,00 in 5.200,00 svojo ponudbo umaknili oziroma so nekateri celo odstopili z dražbe. Glede na navedeno je sodišče dražbo nadaljevalo z izklicno ceno 447,00 EUR, nato pa tistima ponudnikoma katera sta ponudila višjo kupnino, vendar sta jo nato umaknili, sodišče ni dovolilo ponovnega sodelovanja na dražbi. Odločilo je še, da mora kupec kupnino položiti v roku 30 dni.

Zoper takšno odločitev se pritožuje dražitelj M. K. V pritožbi navaja, da je postopek javne prodaje potekal nezakonito. Skladno z ustaljeno sodno prakso in upoštevajoč določbe ZIZ in ZPP, pravil o prometu s kmetijskimi zemljišči bi moralo sodišče po poteku desetih minut po dani najvišji ponudbi 5.200,00 EUR, dražbo zaključiti in najvišjega ponudnika, ki je ponudil to kupnino napotiti na odobritev pravnega posla o nakupu gozda na Upravno enoto v C. Vse kar se je dogajalo po odstopanju oddanih ponudb ponudnikov in po novem začetek dražbe s polovično ocenjene vrednosti pa je nedopustno. Predlaga razveljavitev dražbenega naroka.

Pritožba je bila vročena nasprotnim strankam in dražitelj P. Š. je nanjo odgovoril in je navedel, da je bila kupnina prodana najvišjemu ponudniku za ceno 5.200,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej sodišče druge stopnje odgovarja na pritožnikove navedbe, da je postopek javne prodaje potekal nezakonito. Temu ni tako, saj iz vpogleda v zapisniku o javni dražbi, katera se je vršila na Okrajnem sodišču v Celju, ne izhajajo nobene nezakonitosti. Prodaja je potekala v skladu z odredbo o prodaji z dne 14. maja 2012. Tu je bila določena osnovna izklicna cena 447,00 EUR in z to izklicno ceno je sodišče prve stopnje tudi pričelo javno dražbo. Nato je naslednjo ponudbo podala K. J. in sicer je ponudila kupnino v znesku 500,00 EUR. Nato sta res ponudnika Z. U. M. in pa A. M. ponudila 5.100,00 oziroma 5.200,00 EUR. Z. U. M. je ponudila znesek 5.000,00 EUR ob 9.17 uri, nato pa je ob 9.18 uri ta dražiteljica podala izjavo, da prosi za vračilo varščine in da svojo ponudbo v višini 5.000,00 EUR, umika. Od dane ponudbe pa do njenega preklica torej še ni minilo 10 minut. Enako velja tudi za ponudbo A. M. kateri je znesek 5.200,00 EUR ponudil ob 9.22 uri, nato pa je že ob 9.28 uri A. M. preklical svojo ponudbo. Tudi v tem primeru tako ni prišlo do preteka desetih minut od ponudbe, da bi se dražba lahko zaključila. Ker sta oba dražitelja torej odstopila od svoje ponudbe znotraj roka desetih minut, tako ni podana kršitev o nezakonitosti dražbe, kot jo navaja pritožnik. Po določbi drugega odstavka 189. člena ZIZ, se dražba konča deset minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Šele po preteku desetih minut ponudba dražitelja veže, v nezavezujočem roku desetih minut pa ponudnik lahko od te ponudbe odstopi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno nadaljevalo dražbo od prejšnje najvišje ponujene cene 500,00 EUR. Nato je dražba te nepremičnine potekala povsem zakonito. Ne držijo torej pritožbene trditve pritožnika, da je sodišče nadaljevalo dražbo z polovično vrednostjo nepremičnine. Vrednost nepremičnine je bila pravnomočno ocenjena na 447,00 EUR in se je dražba nadaljevala z zneskom 500,00 EUR katerega so nato zviševali dražitelji A. D. za pritožnika, D. S. R. in pa še S. F. Iz zapisnika nadalje izhaja, da je ob 9.46 uri A. D. ponudila 970,00 EUR, takoj pa D. S. nato 980,00 EUR, nato pa ob 9.47 uri ponudi ta dražitelj 1.000,00 EUR. Ob 9.57 uri torej po preteku desetih minut pa je sodišče ugotovilo, da je najvišja ponudba v višini 1.000,00 EUR dana s strani D. S. R. d.o.o., V. ..., N. C. in bo nepremičnina parc. št. ... k.o. ... Š. (ID ...), domaknjena temu dražitelju. Dražitelj M. K. je torej po svoji pooblaščenki imel vse možnosti, da že ponujeno najvišjo ceno še zvišuje, vendar tega ni storil. Tako niso bile kršene ne njegove pravice in tudi ne kršene pravice dolžnika, saj je zadnji dražitelj podal višjo ceno od izklicne, medtem, ko pa višje ponudbe niso bile veljavne, saj so jih ponudniki umaknili znotraj roka desetih minut. Tako se izkaže, da pritožba dražitelja ni utemeljena in da bo sodišče prve stopnje nadaljevalo prodajo te nepremičnine skladno s postopkom, kot ga je opredelilo v odredbi, katera je bila javno objavljena in sicer gre za odredbo z dne 4. 5. 2012, opr. št. 0052 In 401/2009. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje uporabilo določila 365. ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, pritožbo dražitelja kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile kršitve določb ZIZ in ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.