Jedro

Ker se tožnik na dopis ni odzval in vlog ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bile primerne za obravnavo, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je vloge s sklepom zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot nerazumljive in nepopolne zavrglo vloge B.B. z dne 17.5.2007, 22.5.2007 in 28.5.2007. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da mu je dne 1.6.2007 Ministrstvo za notranje zadeve RS odstopilo zgoraj navedene vloge B.B., v katerih je le ta navajal, da gre za "žalbu u vezi državljanstva z dne 20.2.2007". Ker iz navedenih vlog ni bilo jasno razvidno, ali so vložene kot tožba pred upravnim sodiščem, je upravno sodišče vložnika z dopisom z dne 4.6.2007 pozvalo, naj se v roku osmih dni izjasni, ali so njegove vloge mišljene kot tožba v upravnem sporu. Če so mišljene kot tožba pa za tožnika nastane obveznost plačila sodne takse v višini 63,44 EUR. Na navedeni poziv, ki je bil vložniku vročen 11.6.2007, se vložnik ni odzval. Vloga je tako ostala nesposobna za obravnavanje, saj je nerazumljiva in nepopolna. Vložnik ni predložil celotnega upravnega akta, glede katerega so bile poslane vloge, navedel pa tudi ni nobenih relevantnih dejstev, na katera se vloge opirajo. Iz vlog je razvidno le, da se ne strinja z odločitvijo Ministrstva za notranje zadeve RS, ker ima, vsaj po njegovem mnenju, pravico do državljanstva po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije.

Tožnik v pritožbi navaja, da bo sodišče znalo prebrati pritožbo, misli pa, da tega ne želi, saj smo nekoč bili bratje. On je plačal in želi, da dobi državljanstvo, saj ima na to pravico. V nobeni državi na tem svetu ni tako, da je treba najprej plačati, potem pa ni iz vsega nič. Najprej je treba pogledati papirje, potem pa povedati, ali je možno ali ne.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji vrhovnega sodišča je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje postopalo pravilno, da je navedene tri tožnikove vloge, ob uporabi določb 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, kot nerazumljive in nepopolne z izpodbijanim sklepom zavrglo. Če je namreč vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (1. odstavek 108. člena). Kadar sodišče zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni, določi rok za popravo ali dopolnitev (2. odstavek 108. člena). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (4. odstavek 108. člena).

V obravnavanem primeru, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa in priloženih listin, je Ministrstvo za notranje zadeve RS odstopilo upravnemu sodišču tri vloge, v katerih se B.B. pritožuje, ker meni, da ima pravico pridobiti slovensko državljanstvo. Upravno sodišče je postopalo pravilno, ko je vložnika z dopisom z dne 4.6.2007 pozvalo, da mu v roku 8 dni od prejema tega dopisa sporoči, ali naj njegove vloge obravnava kot tožbo v upravnem sporu v skladu s 1. odstavkom 30. člena ZUS-1. Ker se vložnik na navedeni dopis ni odzval, in vlog ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bile primerne za obravnavo, je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je navedene vloge s sklepom zavrglo (4. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1).

Ker gre v obravnavanem primeru za procesno odločitev sodišča prve stopnje, ugovor pritožnika, da je upravičen do slovenskega državljanstva ne more vplivati na drugačno odločitev vrhovnega sodišča. Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ter 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.