Jedro

Zahteva dedičev - nečakov, da se jim povrne pomoč, ki so jo nudili pokojniku ne izvira iz dednopravnega razmerja in se zato o tej zahtevi odloča v pravdnem postopku, ki se ga lahko sproži tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom in kasneje s popravnim sklepom ugotovilo kaj sodi v zapuščino, da je napovedana vrednost zapuščine 50.000.000,00 SIT, koliko znaša taksa in da po zapustniku ni oporoke, zaradi česar, nastopi zakonito dedovanje. Za dediče je na osnovi zakonitega dedovanja razglasilo Mat. M., Mar. M., J. M., Marj.

M., A. M. in Mil.M., vsakega do 1/24 zapuščine, nečaka An. Ma. in J. H. vsakega do 1/4 zapuščine in nečaka M. H. in nečakinjo P. S. pa vsakega do 1/8 zapuščine. Glede na to, da je prišlo do odstopov dednih deležev v korist Mar. M., je le tega proglasilo kot dediča do 4/24 zapuščine, Mat. in J. M. pa vsakega do 1/24 zapuščine. S popravnim sklepom pa je ugotovilo, da je prišlo do pomote, saj dedič Marj. M. ni odstopil svojega dednega deleža v korist brata Mar. M. in zato je odločilo, da Mar. M. deduje le 3/24 zapuščine, Mat., Mar. in J. M. pa vsak 1/24. Zoper sklep se pritožujeta Mar. M. in Mat. M. Mar. M. osporava napovedani vrednosti zapuščine v znesku 50.000.000,00 SIT, kar po njegovem mnenju ne odgovarja vrednosti, ki bi po Zakonu o dedovanju morala biti sodno ocenjena. Nadalje navaja, da je pokojniku od leta 1956 pa do njegove smrti, posebno pa zadnje mesece pred smrtjo, pomagal in mu nudil razne usluge, ki izhajajo iz priloge, iz katere je razvidno, da ocenjuje pomoč na 5.940.400,00 SIT. Ta vrednost ni upoštevana pri dedovanju nepremičnin. Strinja pa se, da se denarna sredstva na hranilnih knjižicah razdelijo tako, kot je določeno v sklepu.

Mat. M. vlaga pritožbo zaradi tega, ker mu po izpodbijanem sklepu pripada samo 1/24 dediščine po pokojnem Al. H. Tudi on navaja, da je od leta 1945 pa do smrti Al. H. leta 1997 pogosto pomagal pri opravljanju kmečkih del in mu tudi sicer nudil razne usluge. Meni, da se mu dela krivica, ker je bil deležen samo 1/24 dediščine, do česar pa je prišlo, ker sodišče ni imelo informacij o pomoči, ki jo je nudil pokojniku. Želi, da mu višje sodišče določi 1/5 (1/6) dediščine in to svojo zahtevo utemeljuje na osnovi prič, ki so pripravljene dati sodišču izjavo o resničnosti njegovih navedb.

Na pritožbi so dediči J. H., M. H., P. S. in An. Mar. odgovorili in ju označili kot neutemeljeni, saj po njihovem mnenju pokojni Al. H. ni bil nikomur nič dolžan.

Pritožbi nista utemeljeni.

Ker se obe pritožbi ukvarjata z istim vprašanjem, torej s pomočjo pokojniku, ki sta jo nudila pritožnika Mar. M. in Mat. M., bo pritožbeno sodišče obema odgovarjalo skupaj. Posebej pa mora odgovoriti Mar. M., ki osporava napovedano vrednost zapuščine. Zakon o dedovanju določa v 184. členu, da sta popis in cenitev potrebna, če to zahteva skrbnik, če gre za omejitev dedovanja po 128. členu zakona (gre za primer, ko je zapustnik prejemal socialno ali drugo pomoč) ali iz drugih upravičenih razlogov. Sodišče odredi popis in cenitev tudi, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, popis in cenitev pa se opravita tudi brez odločbe sodišča pri sestavljanju smrtovnice, če to zahteva kateri od dedičev ali volilojemnikov. V teku tega postopka nobeden od dedičev ni zahteval cenitve, zato je sodišče povsem pravilno ravnalo, ko je v sklepu navedlo napovedano vrednost. Oba dediča, tako Mar. kot Mat. svojih pritožbah zasledujeta cilj, da se iz zapuščine izloči del premoženja, ki ustreza njunemu prispevku oziroma pomoči, ki sta jo nudila pokojnemu Al. H. Vendar pa Zakon o dedovanju tako izločitev omejuje samo na zapustnikove potomce in posvojence ter njihove potomce, ki so živeli skupaj z zapustnikom, kamor pa bratje in sestre oziroma nečaki, ne spadajo. Oba pritožnika torej ne moreta uveljavljati v zapuščinskem postopku, zahtevkov iz naslova pomoči, ki sta jo nudila pokojniku. V kolikor pa menita, da sta njuna zahtevka utemeljena in da so zato ostali dediči obogateni, pa bosta lahko svoje zahtevke uveljavljala v posebni pravdi, saj pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o teh zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda. Pritožbeno sodišče je zato njuni pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.