Jedro

V predmetni zadevi bila izvedena meritev hitrosti z merilnikom hitrosti, ki kršitve slikovno dokumentira. V takem primeru ne velja obveznost, da bi policisti na kraju meritve oziroma ob ustavitvi voznika slednjemu tudi morali prikazati izmerjeno hitrost na samem merilniku hitrosti. Ta obveznost namreč velja, če se meritve hitrosti opravljajo z merilnikom hitrosti, ki meritev ne dokumentira slikovno. S tem se vozniku omogoča, da neposredno po opravljeni meritvi oporeka rezultatu oz. se z njim seznani, saj kasneje v postopku to ni več mogoče. V primeru slikovnega dokumentiranja pa se ima storilec možnost izjasniti o sami meritvi tudi z naknadnim vpogledom v fotografijo meritve. Fotografija namreč omogoča nedvomen pripis rezultata meritve določenemu vozilu.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljeno zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 135,00 EUR v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Postaje prometne policije Celje z dne 3. 4. 2023, s katerim mu je bila izrečena globa v višini 250,00 EUR ter stranska sankcija 5 kazenskih točk zaradi prekrška po 3. točki šestega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki ga je storil 3. 4. 2023 ob 12:12 uri v naselju Preserje, kjer je prekoračil dovoljeno hitrost vožnje za najmanj 21 km/h. Storilcu je tudi naložilo plačilo sodne takse v višini 90,00 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje storilec, ki v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbene razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). Smiselno predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper njega ustavi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je storilec v zahtevi za sodno varstvo kot bistveno navajal, da je vozil po predpisih, počasi, da se mu ni nikamor mudilo, da so ga celo nasproti vozeča vozila opozarjala na policijsko patruljo, da ga je kljub temu ustavila policijska patrulja in da mu je policist povedal, da je nekje nazaj prekoračil hitrost, ni pa mu pokazal nobenega dokaza, niti povedal, s katerim radarjem je bil izmerjen, temveč mu je le neznanec 'iz ne vem kje' povedal, da je prekoračil hitrost. Glede na takšne navedbe je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem poslujočih policistov A. A. in B. B. ter vpogledom v listine v spisu. Na zaslišanje je vabilo tudi storilca, vendar se ta na vabilo ni odzval in ker svojega izostanka tudi ni opravičil, čeprav je v vabilu bil opozorjen, da bo v takšnem primeru sodišče izdalo sodbo brez zaslišanja, je sodišče o zahtevi za sodno varstvo odločilo brez zaslišanja storilca.

5.Po tako izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je hitrost vožnje vozila, ki ga je vozil storilec, izmeril policist A. A. z merilnikom hitrosti znamke Laser Tehnology Inc, tip TruCAM, II LTI 20/20; da je policist usposobljen za izvajanje meritev s tem merilnikom hitrosti; da gre za ročni merilnik hitrosti, ki naredi videoposnetek celotne meritve; da je slika opravljene meritve vložena v spis skupaj z opisom dejanskega stanja prekrška; da je policist A. A. po opravljeni meritvi hitrosti policistu B. B. sporočil rezultat meritve in podatke o vozilu, ki je prekoračilo hitrost; da je policist B. B. ustavil vozilo, ki ga je vozil storilec, približno 700 do 800 m od kraja, kjer je bila opravljena meritev; da mu je predočil prekršek, ga seznanil z njegovimi pravicami in mu izdal plačilni nalog, ni mu pa pokazal rezultata meritve na merilniku hitrosti, ker je merilnik bil pri policistu, ki je meritev opravljal; da je ta policist preko radijske zveze te podatke povedal tudi v navzočnosti storilca; da je narejena fotografija, ki je bila poslana storilcu skupaj z opisom dejanskega stanja in da na kraju samem storilec ni nič ugovarjal, ni pa želel podpisati plačilnega naloga, verjetno zaradi kazenskih točk. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je storilčevo vozilo bilo izmerjeno kot posamično vozilo, kar je razvidno iz priložene fotografije in zapisnika o ugotovljenih kršitvah z laserskim merilnikom hitrosti in varnostne razdalje TruCAM, da je prekršek evidentiran pod zaporedno številko 1 na tem zapisniku, da je bila razdalja izmerjena na 83,9 m od kraja izvajanja meritev, da je storilec bil seznanjen s prekrškom in da je bila izmerjena hitrost 76 km/h v naselju Preserje, kar ob upoštevanju varnostne razlike pomeni, da je storilec vozil z vso hitrostjo najmanj 71 km/h. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve zaključilo tudi, da je storilec prekršek storil z direktnim naklepom, saj je kljub temu, da se je zavedal, da je hitrost v naselju omejena na 50 km/h, hotel voziti in je vozil s hitrostjo 71 km/h.

6.S pritožbenimi navedbami, da je imel dovolj časa, da se je dejansko vozil počasi ter da je še vedno prepričan, da danega prekrška ni storil, storilec uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker sodbe, s katero je bila zavrnjena zahteva za sodno varstvo, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot to izhaja iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, so take pritožbene navedbe neupoštevne. Ob zgoraj povzetih ugotovitvah sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, pa je odločitev, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, pravilna.

7.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da na kraju samem ni dobil nobenega dokaza, čeprav bi kot kršitelj na kraju prekrška moral biti seznanjen s prekrškom in hitrostjo, in da gre pri tem za kršitev dokaznega postopka in onemogočanje kontradiktornosti postopka, ki je temeljnega pomena za pošten prekrškovni postopek, pa pritožbeno sodišče poudarja, da iz zgoraj povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje in izpovedb zaslišanih policistov ter izvedenih dokazov izhaja, da je v predmetni zadevi bila izvedena meritev hitrosti z merilnikom hitrosti, ki kršitve slikovno dokumentira. V takem primeru ne velja obveznost, da bi policisti na kraju meritve oziroma ob ustavitvi voznika slednjemu tudi morali prikazati izmerjeno hitrost na samem merilniku hitrosti. Ta obveznost namreč velja, če se meritve hitrosti opravljajo z merilnikom hitrosti, ki meritev ne dokumentira slikovno. S tem se vozniku omogoča, da neposredno po opravljeni meritvi oporeka rezultatu oz. se z njim seznani, saj kasneje v postopku to ni več mogoče. V primeru slikovnega dokumentiranja pa se ima storilec možnost izjasniti o sami meritvi tudi z naknadnim vpogledom v fotografijo meritve. Fotografija namreč omogoča nedvomen pripis rezultata meritve določenemu vozilu. Kot izhaja iz izpovedbe policista B. B., se v takšnih primerih storilcu predoči prekršek in pokliče policista, ki je izvajal meritve hitrosti, da ta pred samim kršiteljem, tako da kršitelj to sliši, prek radijske zveze ponovi rezultat meritve, uro, registrsko številko in vse podatke, ki so potrebni za to. Če pa je storilec še vedno v dvomu, se lahko pelje na kraj, kjer je bila meritev opravljena in se prepriča, da drži to, kar mu je predočeno. Ko pa storilec vloži zahtevo za sodno varstvo, dobi tudi sliko in opis dejanskega stanja. Policist B. B. pa je tudi izpovedal, da storilec po tem, ko mu je bila predočena kršitev in ko je bil seznanjen s svojimi pravicami, rezultatu na samem kraju ni ugovarjal.

8.Da je storilcu bil ob ustavitvi predočen prekršek in da je bil tudi seznanjen z izmerjeno hitrostjo, pa izhaja tudi iz samih navedb v zahtevi za sodno varstvo, v kateri je storilec pojasnil, da mu je policist, ki ga je ustavil, pokazal "prenosno postajo", po kateri mu je neznanec povedal, da je prekoračil hitrost in mu je tudi povedal za prekršek. Glede na to, da je bila meritev hitrosti opravljena z laserskim merilnikom hitrosti, ki meritve slikovno dokumentira, so neutemeljene pritožbene navedbe, da gre s tem za kršitev dokaznega postopka in onemogočanje kontradiktornosti. Nenazadnje se fotografija opravljene meritve nahaja tudi v spisu predmetne zadeve in bi se lahko storilec o njej izjavil, če bi se udeležil zaslišanja, na katerega je bil pravilno in pravočasno vabljen.

9.Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10.Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tarifno številko 8132 v zvezi z opombo 8.2 tarifnega dela Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v višini 135,00 EUR in jo je storilec dolžan plačati v roku in na način, kot bo to določil prekrškovni organ v pozivu na plačilo stroškov postopka.

Zveza:

Zakon o pravilih cestnega prometa (2010) - ZPrCP - člen 46, 46/6, 46/6-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.