U-I-348/02 -5

15. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Milke Pejić in Božidarja Oklješe, obeh iz Ljubljane, ki ju zastopa Neva Miklavčič Predan iz Ljubljane, na seji dne 15. maja 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 40. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92, 13/94 in 96/02) in 81. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata 40. člen Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZDRS) in 81. člen Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj). Menita, da je treba zaradi vsebinske povezanosti izpodbijanih določb njuno skladnost z Ustavo presojati skupno. Navajata, da sporna zakona temeljita na napačni predpostavki, da naj bi v SFRJ obstajali "državljani drugih republik" ne samo v funkciji notranje ureditve posameznih enot skupne države, ampak tudi v smislu mednarodne ureditve. Taka temeljna formulacija naj bi bila v nasprotju z 8. členom Ustave. Izpodbijana določba 40. člena ZDRS naj bi bila v nasprotju z načeli mednarodnega prava, saj je določila, da se prošnje za pridobitev državljanstva lahko vložijo le v roku od 25. 6. 1991 do 25. 12. 1991, torej v obdobju, ko Slovenija še ni bila mednarodno priznana država. Čeprav je v SFRJ obstajalo le eno državljanstvo, 40. člen ZDRS, v nasprotju s 14. členom Ustave, diskriminira ljudi na tiste, ki se jim na podlagi etične pripadnosti avtomatično priznava slovensko državljanstvo, in na tiste, ki morajo zaprositi zanj in priložiti dokaz o izbrisu iz državljanstva drugih republik. Tako uzakonjena rasna diskriminacija naj bi imela za neslovensko populacijo hude posledice - nezakonit izbris iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. S tem naj bi bile osebam neslovenske narodnosti odvzete pridobljene pravice (stalno prebivanje in z njim povezane pravice), kar je v nasprotju s 155. členom Ustave. Pobudnika zatrjujeta tudi, da v 40. členu ZDRS določen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji krši svobodo gibanja, zagotovljeno v 32. členu Ustave. Pobudnika v utemeljitev svojega pravnega interesa navajata, da sta bila tudi sama s svojima družinama žrtvi izpodbijanih zakonov. Zaradi nezakonitega izbrisa naj bi bili izvrženi iz družbe, ostali naj bi brez osebnih dokumentov, pokojnine in zdravstvenega zavarovanja. Pobudnica navaja, da je sedaj pridobila slovensko državljanstvo z naturalizacijo, pobudnik pa, da je bila njegova prošnja za pridobitev državljanstva zavrnjena. Oba zatrjujeta, da sta zaradi neustreznih ZDRS in ZTuj utrpela veliko materialno in nematerialno škodo. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izda začasno odredbo o zadržanju izvrševanja izpodbijanih določb in izenačenju nezakonito izbrisanih državljanov in stalnih prebivalcev Slovenije v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije.

B.

V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, OdlUS X, 76).

Ustavno sodišče ugotavlja, da niti pobudnica niti pobudnik ne izkazujeta pravnega interesa za oceno ustavnosti 40. člena ZDRS. Iz priložene odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 1311/10- XVII-330.944/2 z dne 9. 8. 2002 izhaja, da pobudnica že ima slovensko državljanstvo, zato morebitna ugotovitev neskladnosti izpodbijane določbe z Ustavo njenega pravnega položaja ne bi spremenila. Iz priložene sodbe Vrhovnega sodišča št. U 13/93-7 z dne 24. 3. 1994 pa izhaja, da je o pobudnikovi vlogi za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS že pravnomočno odločeno. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe, bi jo lahko razveljavilo le z učinkom za naprej, kar pa na pobudnikov pravni položaj ne bi imelo nobenega vpliva (44. člen ZUstS). Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti 40. člena ZDRS zavrglo. Ker sta pobudnika 81. člen ZTuj izpodbijala le v povezavi s 40. členom ZDRS, je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za oceno ustavnosti te določbe.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica

dr. Dragica Wedam Lukić