Jedro

Pripor sorazmernost.

Izrek

Pritožbi obdolženega D.G. in pritožbi njegove zagovornice se ugodi ter sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pripor, ki je bil zoper obdolženega D.G. odrejen in podaljšan iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, odpravi ter obdolženega nemudoma izpusti na prostost.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 13. 1. 2017 po drugem odstavku 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so še vedno podani razlogi za pripor, ki je bil zoper obdolženega D.G. odrejen in podaljšan iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP ter v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije. Ugotovitev je bila izdana v sklepu I Ks 22525/2015. 2. Zoper sklep sta se pritožila obdolženi in njegova zagovornica. Pritožnika pritožbenega razloga ne opredeljujeta, vendar je iz pritožbene obrazložitve razbrati, da nasprotujeta ugotovljenemu dejanskemu stanju. Predlagata, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da pripor odpravi ali ga nadomesti s hišnim priporom.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Pritožbeno sodišče se uvodoma strinja s sodiščem prve stopnje o izpolnjenem splošnem in posebnem pogoju za odreditev in podaljšanje pripora oziroma, da sta, prevedena v razloge, še vedno podana. Ocena utemeljenosti suma kot ocena ponovitvene nevarnosti po razumljivih razlogih sklepa ne temeljita zgolj na nekaterih, izbranih okoliščinah, ampak na vseh tistih, ki jih je bilo mogoče do določene faze kazenskega postopka ugotoviti. To mora biti opozorjeno, ker obdolženi v pritožbeni obrazložitvi v zvezi z utemeljenostjo suma ne upošteva okoliščin kot izhajajo iz razlogov napadenega sklepa, obdolženčeva zagovornica pa v zvezi s ponovitveno nevarnostjo nasprotuje zgolj nekaterim okoliščinam, ki jim nato v lastni oceni ne pripisuje posebnega pomena.

5. Vendar zgornja razloga zadoščata za pripor le, ko je varnost ljudi kot ustavno določeni cilj mogoče upravičiti s tako intenzivnim posegom v posameznikovo svobodo. Glede tega pa se pritožbeno sodišče s sodiščem prve stopnje ne more strinjati. Pritožnika namreč utemeljeno poudarjata, kako dolgo je obdolženi že priprt, njegova zagovornica pa še na dejstvo, da je bila obtožnica v delu vrnjena okrožnemu državnemu tožilcu, da odpravi nakazane pomanjkljivosti v zvezi s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi po tretjem, drugem in prvem odstavku 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Čeprav sta del obtožnice v zvezi s kaznivim dejanjem neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, kaznivim dejanjem neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po drugem odstavku 186. člena KZ-1, kaznivim dejanjem omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po drugem v zvezi s prvim odstavkom 187. člena KZ-1 ter kaznivim dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje po prvem odstavku 183. člena KZ-1 ter navedeni del obtožnice, ki še ni pravnomočen, po obsegu in po teži kaznivih dejanj primerljiva, je dejstvo, da je po vrnitvi slednjega okrožnemu državnemu tožilcu, z zanesljivo izkazanim utemeljenim sumom kriminalna količina manjša in kot takšna nadaljnjega trajanja pripora ne opravičuje.

6. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi obdolženega D.G. in pritožbi njegove zagovornice pritrdilo ter odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).