Jedro

ZVEtL-1 prekinitev postopka predvidena zgolj v zadevah, ko gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča ali druge stvarne pravice k stavbi (52. člen ZVEtL-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog udeleženke za prekinitev postopka zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje udeleženka postopka S.J.K. (v nadaljevanju udeleženka). V pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialnopravne določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi - v nadaljevanju ZVEtL oz. ZVEtL-1, saj pred Upravno enoto Maribor poteka denacionalizacijski postopek za 1/2 tega objekta, katere predlagatelja sta K.F. in udeleženka. Prav tako na objektu pred 1. 1. 2003 ni nastale etažna lastnina. Predlagatelj M.B., ki je začel ta postopek oziroma podal predlog je nepremičnino oziroma del stanovanja kupil šele leta 2016. Podstrešje, ki bi ga naj prodala bivša Občina Maribor takratni S. Z. M. za izgradnjo podstrešnih stanovanj, pa ne predstavlja naslova oziroma pravnega temelja za pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe. S sklenitvijo pogodbe namreč še nič ni nastalo, potrebno je še gradbeno dovoljenje, izgradnja oziroma dokončanje stanovanja. Če se izda gradbeno dovoljenje, pa še ne pomeni, da je nastala etažna lastnina, saj uporabno dovoljenje še ni bilo izdano pred 1. 1. 2003. Iz vpogleda v ZK namreč izhaja, da je vpis dveh podstrešnih stanovanj bil izveden šele na podlagi etažnega načrta z dne 23. 9. 2004, dne 12. 4. 2017 za eno stanovanje, za drugo stanovanje pa še ne. Sodišče si ni pridobilo uporabnih dovoljenj in ugotovilo, ali so etažni načrti za obe stanovanji narejeni. V obrazložitvi navaja samo en etažni načrt, sama sklenjena prodajna pogodba med takratno Občino Maribor in S.Z.M. pa ni dokaz o nastanku etažne lastnine oziroma nedokončane etažne lastnine. Potrebno je namreč uporabno dovoljenje in projekt etažne lastnine, da se pridobi etažna lastnina na posameznem delu, tega pa pred 1. 1. 2003 ni bilo. Udeleženki tudi niso bile vročene vse listine in ni ji bila dana možnost obravnavanja zadeve pred sodiščem (prodaja podstrešja, morebitna uporabna dovoljenja, morebitni etažni načrti, ki jih navaja sodišče v obrazložitvi), s tem pa je bilo kršeno določilo 106. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), hkrati pa je tudi pravni pouk napačen, saj ne gre za uporabo 163. člena ZD. Predlaga, da se pritožba odstopi Višjemu sodišču v Mariboru, ki naj pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)).

5. Predlagatelj je dne 4. 4. 2017 vložil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom K. 11 M., parc. št.XY k.o. M.G., za stanovanje 6. Dne 19. 7. 2017 je stopil v veljavo ZVEtL-1, ki v prvem odstavku prehodne določbe 57. člena med drugim določa, da se postopki, v katerih je bil predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi, na kateri je nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. 6. 17. člen ZVetl-1 v prvem in drugem odstavku določa:(1) Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se lahko začne, če je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, pa v zemljiški knjigi še ni bila vpisana na stavbi kot celoti. (2) Šteje se, da je na stavbi nastala etažna lastnina pred 1. 1. 2003, če je bila pred tem datumom pridobljena etažna lastnina na posameznem delu v etažni lastnini ali če je pred tem datumom nastal pravni naslov, s katerim se po določbah tega zakona izkazuje pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice na posameznem delu stavbe.

7. Pritožba graja zaključek sodišča prve stopnje, da je bila etažna lastnina vzpostavljena pred 1. 1. 2003. Sodišča prve stopnje je na podlagi prodajne pogodbe z dne 27. 1. 1986, sklenjene med Občino Maribor in S.Z.M., lokacijskega dovoljenja z dne 7. 3. 1986 in gradbenega dovoljenja z dne 2. 7. 1986 (B1-B3) zaključilo, da je etažna lastnina v predmetni stavbi nastala pred 1. 1. 2003. Nenazadnje iz ZK izpiska za par. št. M.G.-XY stavba št. 1109 in predloženih pogodb izhaja, da je pravni temelj za pridobitev pravice na posameznih delih etažne lastnine nastal pred 1. 1. 2003. S takšnimi dejanskimi zaključki v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje. S tem pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve denacionalizacijskega postopka po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) pravilna, saj ZVEtL-1 ne predvideva prekinitve postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi zaradi postopka denacionalizacije. Cilj ZVEtL-1 je, da pridobitelji posameznih delov stavb dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve in zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbi pasivni oziroma jih ni. Iz številnih določb izhaja, da je treba izpeljati postopek vzpostavitve etažne lastnine s čim manjšimi zastoji, saj je zaradi pravne varnosti prometa z nepremičninami tudi v javnem interesu, da se vzpostavi na posameznih delih stavb etažna lastnina.

8. ZVEtL-1 prekinitev postopka predvidena zgolj v zadevah, ko gre za ugotavljanje pripadajočega zemljišča ali druge stvarne pravice k stavbi (52. člen ZVEtL-1). V skladu s 24. členom ZVEtL-1 pa sodišče ne prekine postopka v zvezi s predhodnimi vprašanji zaradi spornih dejstev, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz tega zakona. Če se ti ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katero pravico šteje za bolj verjetno.

9. Pritožba nadalje graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki pritožnici naj ne bi vročilo vseh listin, da bi se lahko o njih izjasnila in preverila dejansko stanje. Po pregledu spisa sodišče ugotavlja, da iz obvestila upravnika stavbe izhaja, da je bilo obvestilo o postopku vzpostavitve etažne lastnine bilo objavljeno na oglasni deski stavbe, prav tako so bili vsi lastniki obveščeni v skladu s 10. členom ZVEtL-1. Sama pritožnica pa je na naroku z dne 22.10.2019 izjavila, da prodajnim pogodbam Mestne občine Maribor ne oporeka, prav tako se ji ne zdi sporna prodaja podstrešja (ki je sedaj predmet postopka). Prav tako iz povratnice (l. št. 74) izhaja, da je pritožnici bila vročena vloga Mestne občine Maribor, del katere so priloge na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (B1-B3), s tem pa kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 42. ZNP-1 ni podana.

10. Res se sodišče prve stopnje v pravnem pouku zmotno sklicuje na 163. člen Zakona o dedovanju (pravilno 42. člen ZNP-1), vendar slednje na pravilnost sklepa ne vpliva.

11. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).