Jedro

Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče, ker ni nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izrecno omejilo v skladu s pravnomočnim sklepom o izvršbi tudi po višini, nadaljevanje dovolilo za več, kot je dovoljeno s sklepom o izvršbi. S sklepom po tretjem odstavku 34. člena ZIZ se o terjatvi upnika ne odloča, njena višina je določena s sklepom o izvršbi. Ta je v predmetni zadevi v zvezi z sklepom o ugovoru z dne 18. 1. 2013, pravnomočen zaradi izterjave zneska 24.628,75 EUR s pripadki, ne glede na to, da je v uvodu sklepa z dne 20. 10. 2016 navedena vrednost spornega predmeta, kakršno je upnik navedel v predlogu za izvršbo.

Izvršilni postopek se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Upniki so predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložili v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi, ko so procesna dejanja v postopku še lahko opravljali, saj odločitev o ustavitvi še ni bila pravnomočna in je bil ta še pravočasen.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep z dne 19. 7. 2018, s katerim je bilo odločeno o ugovoru dolžnika z dne 3. 11. 2016, v 1. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru dolžnika glede upnikov A. A. in drugi ... ugodi, sklep z dne 20. 10. 2016 ter na njegovi podlagi opravljena izvršilna dejanja, v razmerju do njih razveljavijo in njihov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe zavrne. Sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu 1. točke izreka, ter v 2. točki izreka potrdi.

Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

II. Pritožba tretjega se zavrne in sklep z dne 19. 7. 2018, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretjega in njegovem predlogu za odlog izvršbe, v izpodbijani 1. in 4. točki izreka potrdi.

III. Tretji in upniki sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi dolžnika zoper sklep z dne 19. 7. 2018:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika z dne 3. 11. 2016 zavrnilo, v 2. točki izreka predlog dolžnika za povrnitev stroškov sestave ugovora zavrnilo in v 3. točki izreka sklenilo, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.

2. Sklep v delu, kjer je sodišče zavrnilo njegov ugovor in zahtevo za povrnitev stroškov ugovora s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija dolžnik. Vztraja, da bi sodišče pri odločanju o ugovoru kljub omejitvi ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo, moralo upoštevati višino terjatve in krog oseb, na katere se sklep nanaša, saj je sodišče s sklepom glede novega sredstva izvršbe to dovolilo za višji znesek in širši krog oseb, kot to izhaja iz pravnomočnega dela sklepa o izvršbi. Vztraja tudi, da je bil predlog za nadaljevanje z novim izvršilnim sredstvom prepozen. Meni, da je vseeno, če je bil predlog za nadaljevanje izvršbe vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi, saj se upniki zoper ustavitev niso pritožili in je ta odločitev pravnomočna, zato se postopek ne more nadaljevati. Izpostavlja še, da je utemeljeno opozoril, da ni dolžan nositi stroškov, povezanih z izbiro izvršitelja iz oddaljenega kraja, česar sodišče ni podprlo. Priglaša še stroške pritožbenega postopka.

3. Upniki v odgovoru na pritožbo dolžnika predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani 1. in 2. točki izreka, v okviru pritožbenih in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)).

6. V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Po tej določbi lahko predlog poda le upnik, zaradi česar pritožnik utemeljeno vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje njegov ugovor aktivne legitimacije upoštevati.

7. S sklepom o izvršbi z dne 5. 7. 2012 je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave 35.845,80 EUR s pripadki v korist 121 upnikov. S sklepom o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, z dne 18. 1. 2013, pa je v 1. točki izreka sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika delno ugodilo tako, da je sklep o izvršbi v korist upnikov A. A. in drugi ... razveljavilo in predlog za izvršbo teh upnikov zavrnilo, ter tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izterjava glavnice nad zneskom 24.628,75 EUR in predlog za izvršbo v delu, v katerem je predlagana izterjava terjatve nad tem zneskom, zavrnilo. Upniki, glede katerih je sodišče prve stopnje s sklepom o ugovoru z dne 18. 1. 2013 ugovoru dolžnika ugodilo in njihov predlog za izvršbo zavrnilo, torej niso več upniki tega izvršilnega postopka in predloga po tretjem odstavku 34. člena ZIZ niso upravičeni podati. Kot uveljavlja pritožba, je bil njihov predlog neutemeljen, ugovor dolžnika pa v tem delu utemeljen, zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da se ugovoru dolžnika z dne 3. 11. 2016 delno, to je glede teh predlagateljev, ugodi, sklep z dne 20. 10. 2016, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe z rubežem premičnin na njihov predlog, ter na njegovi podlagi opravljena izvršilna dejanja, razveljavijo in njihov predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in četrti odstavek 58. člena ZIZ).

8. Ni pa utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče, ker ni nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom izrecno omejilo v skladu z pravnomočnim sklepom o izvršbi tudi po višini, nadaljevanje dovolilo za več, kot je dovoljeno s sklepom o izvršbi. S sklepom po tretjem odstavku 34. člena ZIZ se o terjatvi upnika ne odloča, njena višina je določena s sklepom o izvršbi. Ta je v predmetni zadevi v zvezi z sklepom o ugovoru z dne 18. 1. 2013, pravnomočen zaradi izterjave zneska 24.628,75 EUR s pripadki, ne glede na to, da je v uvodu sklepa z dne 20. 10. 2016 navedena vrednost spornega predmeta, kakršno je upnik navedel v predlogu za izvršbo. Ne gre slediti pritožbi, da izvrševalci sklepa o izvršbi ne bodo mogli vedeti za omejitve izvršbe, ki izhajajo iz delne ugoditve ugovoru zoper prvotni sklep o izvršbi in da je izvršitelj vezan na sklep, ki mu delo nalaga in v katerem je še vedno naveden prvotno izterjevani znesek. Višino terjatve, ki se izterjuje, določa (pravnomočni del) sklep(a) o izvršbi, to pa je njegov izrek. Ponovno odločanje o tem ni dovoljeno, zaradi česar nadaljnji sklepi, ki jih sodišče izdaja tekom izvršilnega postopka, v kolikor ne gre za (delno) prenehanje terjatve, vsebinsko tega vprašanja ne presojajo. Tako tudi ne sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. V uvodu vseh sklepov pa sodišče ves čas izvršilnega postopka, ne glede na morebitne delne ustavitve ali razveljavitve sklepa o izvršbi, v skladu z določbo drugega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, navaja začetno vrednost spornega predmeta kot ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in se ta tekom postopka ne spreminja. V uvodu odločbe navedena vrednost spornega predmeta je pomembna le zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti in pravice do revizije (primerjaj 39. in 45. člen ZPP) ter v drugih primerih, ki so določeni z ZPP. Ti primeri so podani pri opredelitvi spora majhne vrednosti, pri presoji pogojev za izdajo nedokumentarnega plačilnega naloga, pri vprašanju nadomeščanja odvetnika po odvetniškem pripravniku v gospodarskih sporih, zunaj teh primerov pa je vrednost spornega predmeta irelevantna (glej J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem; 1. knjiga, komentar k členu 39, str. 216).

9. Končno pa pritožba neutemeljeno vztraja tudi, da je bil predmetni izvršilni postopek že pravnomočno ustavljen in da se zato ne sme nadaljevati. Predlog po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko upnik poda do konca izvršilnega postopka. Izvršilni postopek se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Upniki so predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložili v odprtem roku za pritožbo zoper sklep o ustavitvi z dne 7. 10. 2016, ko so procesna dejanja v postopku še lahko opravljali, saj odločitev o ustavitvi še ni bila pravnomočna. Sklep o ustavitvi izvršbe z rubežem sredstev na OPP je bil izdan 7. 10. 2016, pravnomočen pa je postal 20. 10. 2016. Upniki so predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom podali 18. 10. 2016, in je bil ta še pravočasen (tako tudi sodna praksa, npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4393/2007 z dne 30. 1. 2008 in I Ip 2737/2011 z dne 19. 9. 2011, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 113/2018 z dne 27. 3. 2018 in sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 525/2009 z dne 9. 10. 2009).

10. V preostalem torej pritožba dolžnika ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v nespremenjenem delu odločitev o ugovoru potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker delni uspeh dolžnika z ugovorom, na podlagi uspeha v tem pritožbenem postopku, na dovoljeno sredstvo ne vpliva, ta delni uspeh tudi ne vpliva na pravilnost odločitve o stroških ugovornega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika tudi v tem delu zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker je dolžnik s pritožbo uspel le v sorazmerno majhnem delu, ki na višino izterjevane terjatve in dovoljeno sredstvo izvršbe ne vpliva, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in tretji odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Tudi upniki sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru na pritožbo namreč niso navedli nobenega odločilnega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar niso pripomogli k odločanju o pritožbi.

O pritožbi tretjega zoper sklep z dne 19. 7. 2018:

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tretjega B. B. z dne 13. 2. 2017 zavrnilo in ga v 2. točki izreka napotilo na pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo točilnega pulta s pritiklinami, kuhinje, mize in 4 stoli ter zidane peči za peko pic, nedopustna, odločitev o stroških v zvezi z ugovorom tretjega pa pridržalo do odločitve pravdnega sodišča o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe oziroma če tretji pravde ne začne, ko se izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. V 4. točki izreka je predlog za odlog izvršbe tretjega zavrnilo.

14. Odločitev o ugovoru in odlogu s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija tretji. Vztraja, da bo moralo sodišče vsebinsko presoditi njegov ugovor. Glede odločitve o odlogu pa navaja, da so razlogi sodišča v nasprotju z vsebino spisa, da je predlagal dokaze in da je dokaznemu bremenu zadostil. Izpostavil je, da je bila že razpisana dražba in da opremo potrebuje za opravljanje dejavnosti, ki je brez nje ne bi mogel opravljati. Ob tam pa izpostavil tudi nepravilnosti pri opravi izvršbe, do česar se sodišče ni opredelilo. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

15. Upniki v odgovoru na pritožbo tretjega predlagajo njeno zavrnitev in priglašajo stroške.

16. Pritožba ni utemeljena.

17. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijani 1. in 4. točki izreka, v okviru pritožbenih in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP), v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je upnik ugovoru tretjega nasprotoval, zaradi česar je moralo sodišče brez vsebinskega obravnavanja ugovornih navedb tretjega in izvedbe zanje predlaganih dokazov, ugovor tretjega zavrniti. Odločitev je skladna z določbo drugega odstavka 65. člena ZIZ in zato pravilna. Ob upnikovem nasprotovanju ugovoru tretjega sodišče druge možnosti nima, vsebinska presoja utemeljenosti ugovora je v takem primeru pridržana za pravdno sodišče (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

19. Morebitne nepravilnosti pri opravi rubeža, ki naj bi jih zagrešil izvršitelj ob sestavi rubežnega zapisnika, pa so lahko le predmet zahteve za odpravo napak pri opravi izvršilnih dejanj (52. člen ZIZ), ki je z izpodbijanim sklepom, ki je (edini) predmet tega pritožbenega preizkusa, sodišče prve stopnje ni obravnavalo, zato se pritožbeno sodišče do teh trditev ne opredeljuje (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

20. Materialnopravno pravilna pa je tudi odločitev o predlogu tretjega za odlog izvršbe. Sodišče lahko na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Svoje pravice tretji na tak način ni izkazoval. Po drugem odstavku 73. člena ZIZ pa lahko sodišče, če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prvega odstavka 73. člena, na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta tudi v primeru, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Sodišče prve stopnje je res nespretno navedlo, da tretji s pavšalno navedbo v zvezi s škodo, in sicer, da zarubljena sredstva potrebuje za opravljanje dejavnosti, ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, medtem ko je imelo glede na predhodno pojasnilo, da so bile trditve o škodi pavšalne, in ne dokazi pomanjkljivi, evidentno v mislih trditveno in ne dokazno breme. Da je imelo sodišče v mislih ravno to, in da je razlog za zavrnitev predloga za odlog kljub temu dolžnik razumel, pa izhaja tudi iz njegove pritožbe, v kateri se ta v nadaljevanju opredeli tudi do svojih trditev v predlogu za odlog, s katerimi naj bi trditvenemu bremenu zadostil, zaradi česar uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, češ da je sklep v tem delu nejasen, in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da je v nasprotju s podatki spisa, po presoji pritožbenega sodišča ni podana. V zvezi s škodo je tretji, kot je navedlo že sodišče prve stopnje, navedel le, da bi s prodajo ostal brez opreme, potrebne za opravo dejavnosti, ne da bi pojasnil, kakšna škoda konkretno bi mu zaradi tega nastala. Svojih trditev ni podrobneje utemeljil, da bi bila mogoča presoja, ali bi mu res nastala zakonsko upoštevna škoda (ni pojasnil niti za opravo kakšne dejavnosti jo potrebuje, zakaj je posamezen kos nujen in ali je to edini tovrstni kos za opravo dejavnosti, kakšna škoda konkretno bi mu zaradi tega nastala,....). S temi trditvami svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil, zato tudi izvedba predlaganih dokazov ni bila potrebna (prim. prvi odstavek 213. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

21. Ker zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretjega kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. in 4. točki izreka potrdilo.

22. Ker tretji s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Kljub temu, da je sodišče pritožbo zavrnilo, je sklenilo, da upniki sami krijejo stroške odgovora na pritožbo, saj so le-ti nepotrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). V odgovoru upniki niso navedli nobenega dejstva, ki pritožbenemu sodišču ne bi bilo poznano in ne bi bilo razvidno že iz spisa, zaradi česar niso pripomogli k odločanju o pritožbi.