Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade za odvetnikovo zastopanje nasprotnega udeleženca resda neutemeljeno izhajalo iz najvišje postavke v višini 1500 točk, ki je predvidena za najbolj zahtevne kolektivne delovne spore, vendar pa tudi pritožba neutemeljeno prikazuje, kot da je šlo v predmetni zadevi za kolektivni spor zelo majhne zahtevnosti.

To, da se je spor končal s sorazmerno enostavno meritorno rešitvijo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, ne pomeni, da je bil spor v osnovi zastavljen kot nezahteven in da ni terjal zahtevnega odgovora na predlog z relevantnimi procesnimi in materialnopravnimi ugovori ter nato še nadaljnjih vlog nasprotnega udeleženca in njegove aktivne udeležbe na pripravljalnem naroku in na prvem naroku za glavno obravnavo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka sodbe (odločitev o stroških postopka) delno spremeni tako, da se znesek 3.427,00 EUR zniža na 1.856,34 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del II. točke izreka sodbe.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti pritožbene stroške v višini 149,33 EUR, v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sodbe zavrnilo predlog na ugotovitev, da so v predlogu opredeljene določbe Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije nezakonite in se razveljavijo. V II. točki izreka sodbe je predlagatelju naložilo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu plačati stroške postopka 3.427,00 EUR v roku 8 dni po pravnomočnosti sodne odločbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.

2. Predlagatelj se pritožuje le zoper navedeno odločitev o stroških postopka. Navaja, da jih je sodišče odmerilo previsoko glede na zahtevnost postopka. V zvezi s tem uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče je sicer pravilno ugotovilo posamezna procesna dejanja oziroma odvetniške storitve, a jih je ovrednotilo previsoko glede na netežavnost zadeve. V skladu s tar. št. 7 OT v zvezi s tar. št. 16 OT se število točk oceni glede na zahtevnost zadeve. Kolektivni spor se je nanašal le na ugotovitev nezakonitosti določil Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. To je preprost postopek, saj gre le za ocenjevanje določil kolektivne pogodbe v primerjavi z zakonom. S strani nasprotnega udeleženca ni bil potreben poglobljen prispevek. Njegove vloge so bile kratke (le ena stran teksta) in preproste (brez poglobljene pravniške argumentacije). Sodišče je za odgovor na predlog odmerilo 1.500 točk, primerna bi bila odmera 500 točk. Za pripravljalne vloge je odmerilo 1.125 točk, primerna odmera bi bila 375 točk. Tudi pristopi na narok so bili kratki in nezahtevni, zato bi morali biti ocenjeni največ 500 točk oziroma 375 točk. 3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da je predlog obsegal kar devet strani, po vsebini je odražal nepoznavanje pravne problematike, vseeno pa je terjal od nasprotnega udeleženca obrazložene materialne in procesne ugovore. Predlagatelj sam je priglasil stroške postopka izhajajoč iz vrednosti 1.500 odvetniških točk, potem ko je spor izgubil, pa prikazuje to kot pretirano in priglaša pritožbene stroške le v višini 300 točk. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe (odločitev o stroških postopka) v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po tarifni številki 16 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) za vloge in zastopanje v kolektivnih delovnih sporih veljata 3. in 4. točka tarifne številke 7 OT, po katerih se ustavna pritožba zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti v ocenljivih zadevah vrednoti po tarifni številki 18, zvišano za 25 %, vendar ne manj kot 400 točk, v neocenljivih zadevah pa glede na zahtevnost od 400 do 1.500 točk (3. točka), obrazložene vloge med postopkom in zastopanje na vsaki obravnavi pa 75 % iz prejšnje točke (4. točka).

7. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo zato, ker je sledilo ugovoru nasprotnega udeleženca o pomanjkanju njegove pasivne legitimacije. Do vsebinske presoje utemeljenosti predloga, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti nekaterih določb Kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine Slovenije (KP, Ur. l. RS 24/2014 in nasl.) tako niti ni prišlo. Sodišče prve stopnje je pri odmeri nagrade za odvetnikovo zastopanje nasprotnega udeleženca resda neutemeljeno izhajalo iz najvišje postavke v višini 1500 točk, ki je predvidena za najbolj zahtevne kolektivne delovne spore, vendar pa tudi pritožba neutemeljeno prikazuje, kot da je šlo v predmetni zadevi za kolektivni spor zelo majhne zahtevnosti.

8. Kolektivni delovni spor o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom, kot ga predvideva 6.c člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.), nikakor ne sodi med manj zahtevne spore. Četudi gre v teh sporih praviloma za pravno vprašanje, ki ne terja obsežnejšega dokaznega postopka, to še ne pomeni, da gre po naravi že načeloma za nezahteven spor, kot neutemeljeno prikazuje pritožba. Neutemeljena je tako pritožbena navedba, da gre v tovrstnih sporih za preprost postopek, češ da gre zgolj za ocenjevanje določil kolektivne pogodbe v primerjavi z zakonom. To, da se je spor končal s sorazmerno enostavno meritorno rešitvijo zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, ne pomeni, da je bil spor v osnovi zastavljen kot nezahteven in da ni terjal zahtevnega odgovora na predlog z relevantnimi procesnimi in materialnopravnimi ugovori ter nato še nadaljnjih vlog nasprotnega udeleženca in njegove aktivne udeležbe na pripravljalnem naroku in na prvem naroku za glavno obravnavo.

9. Po presoji pritožbenega sodišča je ustrezna nagrada za sestavo odgovora na predlog 1.000 točk (namesto 1.500 točk), za dve pripravljalni vlogi 2 x po 750 točk (namesto 2 x po 1.125 točk), za pristop na pripravljalni narok 750 točk (namesto 1.500 točk). Za pristop na prvi narok za glavno obravnavo je sodišče nasprotnemu udeležencu že priznalo nagrado v pravilni višini - 750 točk, zato nižanje te nagrade s strani pritožbenega sodišča ni bilo potrebno. Seštevek navedenih točk je 3.250, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR, z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 1.856,34 EUR.

10. Ni odločilno, da je predlagatelj sam na prvi stopnji v stroškovniku priglasil najvišje možne stroške postopka, torej zmotno izhajajoč iz 1.500 odvetniških točk. To, da je pritožbene stroške priglasil le v višini 300 točk, pa se ne nanaša na vrednost (in s tem na vprašanje zahtevnosti) glavne stvari, ki niti ni pod pritožbo, ampak le na vrednost izpodbijane stroškovne odločitve.

11. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev o stroških prvostopenjskega postopka delno spremenilo tako, da je znesek 3.427,00 EUR znižalo na 1.856,34 EUR ostalem pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane odločitve o stroških postopka (365. člen ZPP).

12. Za odločitev o pritožbenih stroških je relevantno zgoraj citirano določilo OT, ki se nanaša na ocenljive zadeve - po tarifni številki 18, zvišano za 25 %, vendar ne manj kot 400 točk. Predlagatelj je s pritožbo uspel približno v polovici. Zato se mu za sestavo pritožbe prizna 200 točk, kar z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV znaša 149,33 EUR (154., 155. in 165. člen ZPP).