Jedro

Tožnica ni dokazala, da v času prejema dopisa oziroma odločbe ZPIZ ni razumela, da ji je prenehala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri toženki 1. 9. 2022, ker se je s tem dnem iztekla pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas do 1. 9. 2022, ter da jo mora toženka s tem dnem odjaviti iz zavarovanja. Navedena odločba je napisana jasno in razumljivo ter bi jo vsak povprečen človek moral razumeti oziroma se v primeru nerazumevanja pozanimati o njenem pomenu. Tožničino zatrjevanje, da v času materinskega dopusta ni razumela zanjo relativno zapletenih pisanj ZPIZ, je povsem splošno in dokazno nepodprto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep (z izjemo odločitve, da toženka sama krije svoje stroške postopka) vlaga pritožbo tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da je bila s tem, da jo bo toženka odjavila iz zavarovanj z dnem 1. 9. 2022, seznanjena že 15. 6. 2023 in da zato datum dejanske odjave in datum njene seznanitve z odjavo ni odločilen. Meni, da je sodišče prve stopnje pretirano strogo presodilo njeno laično nerodno postopanje, ker v času materinskega dopusta ni razumela zanjo relativno konfuznih dopisov ZPIZ, ki sta ji bila poslana več mesecev potem, ko naj bi ji prenehalo delovno razmerje, do skrajno spornega postopanja toženke z obstojem suma na kaznivo dejanje ponarejanja listin pa se ni opredelilo. Trdi, da ni razumela okoliščin, da jo je toženka odjavila na podlagi ponarejene pogodbe o zaposlitvi za skoraj leto dni nazaj, saj si ni mogla predstavljati, da je to mogoče in dopustno. Pove, da je zaradi ponarejanja pogodbe o zaposlitvi v teku kriminalistična preiskava. Meni, da bi sodišče prve stopnje moralo postopanje toženke obravnavati vsaj z enako mero strogosti, kot je to storilo pri presoji tožničinih spodrsljajev, in ugotoviti, da jo je nezakonito odjavila na podlagi ponarejene listine in da je delovno razmerje trajalo do pogodbeno določenega datuma, tj. do 2. 2. 2023. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zahtevku ugodi, oziroma vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženki, ki nanjo odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena in 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, materialno pravo je pravilno uporabilo na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) zavrglo tožničino tožbo, vloženo 29. 9. 2023, na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica z odjavo iz zavarovanj in s tem s prenehanjem delovnega razmerja pri toženki seznanjena s prejemom dopisa o ugotovitvi lastnosti zavarovanca z dne 11. 5. 2023 oziroma najkasneje odločbe o prenehanju lastnosti zavarovanca Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) z dne 14. 6. 2023 (priloga B 2), zaradi česar je bila tožba vložena prepozno.

7. Tožničino stališče o pretirani strogosti presoje sodišča prve stopnje v zvezi s pravočasnostjo njene tožbe ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnica ni dokazala, da v času prejema dopisa oziroma odločbe ZPIZ 14. 6. 2023 ni razumela, da ji je prenehala lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja pri toženki 1. 9. 2022, ker se je s tem dnem iztekla pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas do 1. 9. 2022, ter da jo mora toženka s tem dnem odjaviti iz zavarovanja. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je navedena odločba napisana jasno in razumljivo ter bi jo vsak povprečen človek moral razumeti oziroma se v primeru nerazumevanja pozanimati o njenem pomenu. Tožničino zatrjevanje, da v času materinskega dopusta ni razumela zanjo relativno zapletenih pisanj ZPIZ, je povsem splošno in dokazno nepodprto. Na pravilnost odločitve ne vpliva, da sta bila dopis in odločba ZPIZ tožnici poslana več mesecev potem, ko naj bi ji prenehalo delovno razmerje, ter da je toženka tožnico odjavila na podlagi (domnevno) ponarejene pogodbe o zaposlitvi in za nazaj. Tožnica v pritožbi ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da bi se v primeru nerazumevanja odločbe lahko pozanimala o njeni vsebini in posledicah za njen delovnopravni status. Ker je bila z dejstvom, da ji je delovno razmerje prenehalo 1. 9. 2022 in da jo bo toženka s tem dnem odjavila iz zavarovanj, seznanjena najkasneje 15. 6. 2023, ko je prejela navedeno odločbo ZPIZ, je pravilna ugotovitev, da je tožba, vložena 29. 9. 2023, prepozna. Glede na to, da tožba ni bila vložena pravočasno, ni bila izpolnjena procesna predpostavka za njeno obravnavo pred sodiščem, zato je sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo po vsebini. Samo če bi bila tožba vložena pravočasno v zakonskem 30-dnevnem roku, bi lahko sodišče presojalo utemeljenost tožbenih navedb o zatrjevanih nezakonitih ravnanjih toženke.

8. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

9. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.