Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je tožeča stranka izvršilni predlog vložila že po začetku postopka prisilne poravnave in po pozivu upnikom, naj svoje terjatve prijavijo v postopku prisilne poravnave, je bila ovira za poplačilo terjatve tožeče stranke v predlaganem izvršilnem postopku v opisani situacji že določba 1. odstavka 36. člena ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Zato je utemejena pritožbena trditev tožene stranke, da stroški tega spora, katerega del so tudi izvršilni stroški, niso bili potrebni, ker bi tožeča stranka lahko prišla do izvršilnega naslova že v postopku prisilne poravnave.
Tožena stranka namreč tožeči stranki v tem sporu ni oporekala obstoja terjatve, pač pa utemeljeno le višino in rok poplačila le-te glede na potrjeno prisilno poravnavo.
Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno presodilo, da so bili stroški tožeče stranke v tem sporu zanjo potrebni pravdni stroški (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP).
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v 3. točki izreka spremeni tako, da se predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.
Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ...
z dne ... v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka), in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 70 % od zneska
980.547,50 SIT v roku treh let od 26.1.2001 z obrestmi v višini TOM + 0,5 %, ki tečejo od 11.9.2000 dalje do plačila (2. točka izreka).
Toženi stranki je še naložilo povračilo izvršilnih stroškov tožeče stranke v znesku 50.674,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
2.3.2001 in nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 70.876,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.1.2004 dalje do plačila v roku 15 dni (3. točka izreka).
Zoper odločitev prvostopenjskega sodišča v stroškovnem delu se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala spremembo sodbe v izpodbijanem delu, smiselno z zavrnitvijo zahtevka tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov.
Pritožba je utemeljena.
Kot izhaja iz inforamatizirane baze sodnega registra, pa tudi ugovora tožene stranke zoper izvršilni sklep, je bil nad toženo stranko že dne 7.9.2000 začet postopek prisilne poravnave, ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani potrjena dne 16.1.2001. Tožeča stranka pa je izvršilni predlog zaradi izterjave vtoževane terjatve vložila dne 2.11.2000, torej že po tem, ko so bili upniki tožene stranke pozvani, naj svoje terjatve zoper toženo stranko prijavijo v postopku prisilne poravnave. V tem sporu tožena stranka ugovarja le poplačilu celotne terjatve, ker je tožeča stranka upravičena do terjatve le v višini in rokih skladno s potrjeno prisilno poravnavo.
Ker je tožeča stranka izvršilni predlog vložila že po začetku postopka prisilne poravnave in po pozivu upnikom, naj svoje terjatve prijavijo v postopku prisilne poravnave, je bila ovira za poplačilo terjatve tožeče stranke v predlaganem izvršilnem postopku v opisani situacji že določba 1. odstavka 36. člena ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje. Zato je utemejena pritožbena trditev tožene stranke, da stroški tega spora, katerega del so tudi izvršilni stroški, niso bili potrebni, ker bi tožeča stranka lahko prišla do izvršilnega naslova že v postopku prisilne poravnave.
Tožena stranka namreč tožeči stranki v tem sporu ni oporekala obstoja terjatve, pač pa utemeljeno le višino in rok poplačila le-te glede na potrjeno prisilno poravnavo.
Prvostopenjsko sodišče je zato zmotno presodilo, da so bili stroški tožeče stranke v tem sporu zanjo potrebni pravdni stroški (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP) in posledično zmotno uporabilo pravilo 1. odstavka 154. člena ZPP o povračilu pravdnih stroškov tožeči stranki.
Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo v izpodbijanem stroškovnem delu (1. odstavek 166. člena ZPP) na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je predlog tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov zavrnilo.