Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
5. Postavljeni zagovornik ne opravlja dolžnosti ustrezno tedaj, ko je to v obdolženčevo škodo (prim. Horvat Š., Komentar Zakona o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 168). Pomeni, da bi pritožnik že v zahtevi za razrešitev moral navesti v čem konkretno je bil zaradi izostalih zagovornikovih obiskov v priporu in ne izročenega zapisnika z glavne obravnave, v procesnem smislu oškodovan.
Pritožba obdolženega D.S. se zavrne kot neutemeljena.
1. Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je 12. 4. 2019 zavrnila zahtevo obdolženega D.S. za razrešitev po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika R.K., odvetnika v Mariboru. To je bilo storjeno s sklepom Su 124/2019. 2. Zoper sklep se je obdolženi pritožil smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s prav tako smiselnim predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni, postavljenega zagovornika razreši ter po uradni dolžnosti postavi novega zagovornika.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da pritožbene navedbe v smeri nesoglasij glede priznanja krivde, pridobivanja fotografij in listin niso bile sestavni del navedb zahteve za zagovornikovo razrešitev. Pomenijo torej nova dejstva, za katera bi moralo biti v pritožbi obrazloženo, zakaj niso bila navedena že prej (prvi odstavek 403. člena v zvezi s četrtim odstavkom 369. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Tega pritožnik ni storil, v ostalem pa v pritožbeni obrazložitvi ponavlja, da ga zagovornik ni obiskal v priporu in da mu ni izročil zapisnika z glavne obravnave.
5. Postavljeni zagovornik ne opravlja dolžnosti ustrezno tedaj, ko je to v obdolženčevo škodo (prim. Horvat Š., Komentar Zakona o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 168). Pomeni, da bi pritožnik že v zahtevi za razrešitev moral navesti v čem konkretno je bil zaradi izostalih zagovornikovih obiskov v priporu in ne izročenega zapisnika z glavne obravnave, v procesnem smislu oškodovan. Enako velja še za povzeto pritožbeno obrazložitev, pri čemer je poudariti, da pritožnik ni nasprotoval ugotovitvam predsednice sodišča v zvezi z zagovornikovimi posvetovanji, ki po njegovi izjavi niso bila odvisna od obiskov v priporu kot že po sebi od zagovornika ni odvisna pridobitev zapisnikov z glavne obravnave. Tega lahko po zahtevi za pregled ter prepis spisa pridobi že pritožnik sam (peti odstavek 128. člena ZKP), ki po presoji pritožbenega sodišča niti v tem primeru ni mogel biti oškodovan.
6. Glede na to, in ker iz pritožbene obrazložitve ni zaslediti ničesar več, do česar bi se pritožbeno sodišče moralo posebej opredeliti, je o pritožbi obdolženega D.S. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).