Jedro

Ker je odločitev iz plačilnega naloga o odmeri sodne takse pravnomočna, se ugovorna razloga, da taksna obveznost ni nastala oziroma, da je sodišče takso napačno odmerilo, ne moreta uspešno uveljavljati.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka sama krije stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je bil s plačilnim nalogom z dne 11. 4. 2025 pozvan k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 900 EUR, katero je v celoti poravnal. Nato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 7. 2025 določilo novo vrednost spornega predmeta in tožnika s plačilnim nalogom z dne 17. 7. 2025 pozvalo k doplačilu sodne takse v višini 7.800 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je tožnik ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je ugovor zavrnilo s sklepom z dne 15. 10. 2025. Ta sklep je na tožnikovo pritožbo višje sodišče s sklepom III Cp 2323/2025 z dne 6. 1. 2026 spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo, plačilni nalog razveljavilo ter določilo novo višino sodne takse (4.720 EUR). Sodišče prve stopnje je dne 10. 2. 2026 za plačilo te sodne takse izdalo nov plačilni nalog.1 Z izpodbijanim sklepom z dne 4. 3. 2026 je tožnikov ugovor zoper ta plačilni nalog zavrnilo.

2.Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku2. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo sklepa z odmero sodne takse za primarni tožbeni zahtevek na 2.781 EUR ter za podredni tožbeni zahtevek na 927 EUR. Priglaša pritožbene stroške. Sodišču prve stopnje očita kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se do njegovih ugovornih razlogov vsebinsko ni opredelilo. S tem mu je odvzelo pravico do obravnavanja, sklepa se posledično ne da preizkusiti. Do očitka napačno določene vrednosti spornega predmeta ter do upoštevanja na dan vložitve tožbe (6. 3. 2025) veljavnih vrednosti po GURS-u se ni opredelilo. Sklicevalo se je zgolj na sklep VSL III Cp 2323/2025 z dne 6. 1. 2026. Tožnik ponovno opozarja na napačno uporabo materialnega prava, predvsem 19. člena ZST-1. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, ker je sodišče uporabilo vrednosti po GURS-u na dan izdaje prvega plačilnega naloga (17. 7. 2025). Takrat so bile v veljavi že spremenjene oz. povišane vrednosti nepremičnin po Uredbi o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin.3 To potrjuje sodna praksa, npr. sklep VSL II Cp 353/2018 z dne 23. 5. 2018. Vrednost nepremičnin na dan vložitve tožbe je znašala 334.791,35 EUR (in ne 539.165,27 EUR), pri čemer se ne upoštevata nepremičnini parc. št. 1220/2 in *214, obe k. o. 1794 Račna, saj nista predmet dedovanja. Za primarni in podredni tožbeni zahtevek je treba določiti znesek vrednosti spornega predmeta v višini 167.395,68 EUR.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V predmetni zadevi je pritožbeno sodišče s sklepom III Cp 2323/2025 pritožbi ugodilo tako, da je spremenilo odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog. Odločitev o odmeri sodne takse za postopek na prvi stopnji je tako postala pravnomočna (res iudicata). Sodišča so na pravnomočne odločitve vezana, spoštovati pa jih mora vsaka fizična in pravna oseba v Republiki Sloveniji (2. člen Zakona o sodiščih4).

5.Pritožbene trditve, da tožniku taksna obveznost v znesku 4.720 EUR ni nastala oziroma da je taksa za postopek na prvi stopnji v takem znesku napačno odmerjena, se ne morejo izkazati za utemeljene, ker je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno. Povedano še drugače. V obsegu, ki ga v obravnavani zadevi določa pravnomočnost odmere sodne takse, na podlagi sicer dopustnih ugovornih razlogov (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa napačno odmerjena) ponovna presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve o odmeri sodne takse ni dovoljena.

6.Pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere se ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, drugi odstavek 350. člena in 353. člen ZPP).

7.Stroški, ki so tožniku nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, za ta pravdni postopek niso potrebni. Zato jih mora kriti sam (prvi odstavek 165. člena, šesti odstavek 163. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).

8.Tožniku rok za plačilo sodne takse v znesku 4.720 EUR po plačilnem nalogu z dne 10. 2. 2026 začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34. člena ZST-1).

-------------------------------

1Tožniku je bil po odločitvi pritožbenega sodišča za plačilo sodne takse v znesku 4.720 EUR v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 poslan nov plačilni nalog. Ta je v skladu s šestim odstavkom 34.a člena ZST-1 vseboval sestavine, ki so določene v prvem odstavku 34.a člena ZST-1, torej tudi dopustne ugovorne razloge (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo). Novega plačilnega naloga sodišče taksnemu zavezancu po sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 ne pošilja le v primeru, ko se pravnemu sredstvu ne ugodi.

2Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP, ki se v predmetnem postopku odločanja glede plačila sodne takse smiselno uporablja na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in nadaljnji, vključno z najnovejšimi spremembami in dopolnitvami - v nadaljevanju ZST-1).

3Uradni list RS, št. 31/2025 .

4Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami.