Jedro

Ni treba, da bi predlog solastnika v postopku za ureditev razmerij med solastniki vedno vseboval zahtevo po kompletni, celoviti ureditvi vseh razmerij med njimi. Zadošča, da vsebuje opis spornega razmerja, torej razmerja, ki terja sodno intervencijo (samo o spornem razmerju bo sodišče odločilo), in to predlagateljičin predlog vsebuje.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom predlog predlagateljice za ureditev razmerij med solastniki zavrnilo, predlagateljici pa naložilo plačati stroške postopka (strošek sodne takse in stroški prvega nasprotnega udeleženca). S popravnim sklepom je nato isto sodišče spremenilo sklep glede stroškov postopka, češ da je pri odmeri sodne takse pomotoma uporabilo neveljavno taksno tarifo.

2. Neurejena razmerja med solastniki in udeleženci tega postopka trajajo že dalj časa:

3. Prvi nasprotni udeleženec A. A. je kot tožnik v pravdi pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu (P 8/2003) in nato še v izvršilnem postopku In 36/2005 uspel z zahtevo, da mu B. B. izroči v soposest stanovanjsko hišo v obsegu njegovega polovičnega solastniškega deleža, razen spalnice, kuhinje in dnevne sobe v srednji etaži, kjer je ohranila izključno posest ona. A. A. je nato začel izključno posedovati kletne prostore in manjšo sobo v srednji etaži. 4. B. B. je nato kot tožnica v pravdnem postopku P 22/2012 od toženca A. A. zaradi neupravičene pridobitve zahtevala, da ji izroči v soposest kletne prostore, vključno z garažo in malo sobo v srednji etaži stanovanjske hiše, po predhodni odstranitvi oseb in stvari iz teh prostorov, v sorazmerju z velikostjo solastniških deležev (solastniški delež B. B v obsegu ¼ in solastniški delež A. A. ½). Okrajno sodišče v Črnomlju je s sodbo 19. 12. 2012 tožnici ugodilo, Višje sodišče v Ljubljani pa je (s sklepom I Cp 1166/2013 z dne 6. 11. 2013) ugodilo pritožbi A. A. in sodbo razveljavilo, obiter dictum rekoč, da je v primerih, ko dogovor glede uporabe solastne stvari mogoč, za ureditev neurejenih razmer med solastniki predviden nepravdni postopek. Posledično je prvostopenjsko sodišče pravdni postopek ustavilo in ga nadaljevalo kot nepravdni postopek. Sklep o tem je pravnomočen (s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1435/2014 z dne 9. 6. 2014).

5. V tem nepravdnem postopku je sodišče na naroku 21. 4. 2015 predlagateljico pozvalo, da svoj predlog v roku 14 dni dopolni v skladu s stališči višjega sodišča. Predlagateljica je to pisno storila 5. 5. 2015 in obrazložila svoj predlog vsebinsko enako, kot že pred tem, konkretno se je sklicevala tudi na svoja stališča in zahteve, ki jih je obrazložila v predhodnem pravdnem postopku. Nato je sodišče prve stopnje opravilo še en narok (9. 9. 2015) in po njem izdalo izpodbijana sklepa iz 1. točke te obrazložitve.

6. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog zato, ker naj ne bi bil zadosten oz. zadosti opredeljen, češ da ga kljub pozivu sodišča ni oblikovala tako, da bi v njem predlagala način uporabe stanovanjske hiše, da bi ustrezno navajala dejstva, iz katerih bi bil razviden njen pravni interes po drugačni uporabi nepremičnine, ali zatrjevala nesorazmernost med obsegom uporabe nepremičnine s strani vsakega od solastnikov in velikostjo njegovega solastninskega deleža. Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je vezano na predlagateljičin predlog in ne more priznati več ali kaj drugega, kot je zahtevala predlagateljica. Predlagateljica po navedbah prvostopenjskega sodišča ni podala videnja skupne uporabe prostorov, kot je to v razveljavitvenem sklepu navedlo višje sodišče, zato naj se tudi nasprotna udeleženca ne bi mogla ustrezno opredeliti. Iz krivdnega razloga ji je sodišče prve stopnje zato naložilo v plačilo tudi stroške postopka.

7. Predlagateljica se zoper izpodbijani sklep pritožuje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka, predlaga njegovo spremembo ali pa razveljavitev in nov postopek. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi njene navedbe iz predhodnega pravdnega postopka. Glede na vse to je po njenem mnenju predlog dovolj konkretiziran, sodišče pa je po njenem napačno odločilo tudi o stroških, saj v nepravdnem postopku vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

8. Na pritožbo je prvi nasprotni udeleženec odgovoril in predlagal, da se jo zavrne ter opredelil stroške v zvezi s podanim odgovorom.

9. Pritožbi sta utemeljeni.

10. Ocena sodišča prve stopnje, da predlagateljičin predlog ni dovolj opredeljen oziroma zadosten, je napačna. (Če bi bila pravilna, bi to vodilo kvečjemu do domneve umika predloga ali njegovega zavrženja, nikakor pa ne zavrnitve.)

11. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 21. čl. ZNP določa, da mora predlog vsebovati opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

12. Predlagateljičin predlog, upoštevajoč vse njene navedbe v postopku, tudi ko je ta tekel še kot pravdni postopek, je po oceni pritožbenega sodišča izpolnjeval vse zakonske pogoje za meritorno presojo. Iz tožbenih navedb predlagateljice (takrat še tožnice v pravdnem postopku) izhaja, da je naj bi toženec A. A. prejel več, kot mu pripada po končanem izvršilnem postopku, ker je prevzel v posest majhno sobo v srednji etaži in prostore v kleti, ji prepovedal vstop, prostore pa zaklenil. Solastna nepremičnina ni fizično razdeljena, zato meni, da ji pripadala v skladu z velikostjo solastniškega deleža soposest kletnih prostorov in male sobe v srednji etaži. Med drugim je zahtevala je, da ji toženec izroči v soposest kletne prostore, vključno z garažo in malo sobo v srednji etaži. V pripravljalni vlogi z dne 11. 7. 2012 je navedla, da nima osnovnih pogojev za bivanje v hiši, da nima možnosti priključiti pralnega stroja, prostora za ozimnico in za odlaganje premičnega inventarja. V dopolnitvi predloga z dne 5. 5. 2015 je navajala, da je že v pravdnem postopku obrazložila in dokazovala svoja stališča in se je nanje izrecno sklicevala. Na naroku 9. 9. 2015 je predlagateljica vztrajala in predlagala, da se ji omogoči souporaba vseh kletnih prostorov, garaže in male sobe v srednji etaži, češ da ji je prvi nasprotni udeleženec kletne prostore zaklenil, uporablja pa jih družina druge nasprotne udeleženke.

13. Že ta povzetek navedb predlagateljice pokaže, da je opisala sporno razmerje. Povedala je, katere prostore želi uporabljati in zakaj jih doslej ni mogla uporabljati. Predlagala je, da se ji na konkretnih prostorih omogoči posest v obsegu njenega solastniškega deleža, ob tem pa je povedala, katere dele hiše poseduje sama in glede katerih prostorov hiše podaja predlog po spremembi posestnega stanja. Na ta način je podala »svoje videnje« uporabe nepremičnine, glede katere je spor.

14. Ni treba, da bi predlog solastnika v postopku za ureditev razmerij med solastniki vedno vseboval zahtevo po kompletni, celoviti ureditvi vseh razmerij med njimi. Zadošča, da vsebuje opis spornega razmerja, torej razmerja, ki terja sodno intervencijo (samo o spornem razmerju bo sodišče odločilo), in to predlagateljičin predlog vsebuje.

15. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, ki se po 37. čl. ZNP smiselno uporablja), posledično pa tudi popravni sklep, ki se je nanašal na odločitev o stroških. Ob tem opozarja, da je bil popravni sklep sam po sebi nezakonit, saj sodišče prve stopnje z njim ni popravilo pisnih napak v imenih in številkah in drugih očitnih pisnih in računskih pomot (328. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP). Prvostopenjsko sodišče naj izvede postopek do konca in o predlogu meritorno odloči. 16. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. tč. 365. čl. ZPP v zv. s 37. čl. ZNP).