Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Istovetnost primerjanih zahtevkov se ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
1. Z izpodbijano 2. točko izreka je sodišče zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na plačilo nadomestila za uporabo tuje stvari za čas od januarja 2009 do decembra 2012 v znesku po 20,00 EUR mesečno, z zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2004 dalje do plačila, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno 10. 12. 2014 s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 3253/2004. 2. Odločitev sodišča o delnem zavrženju tožbe izpodbija tožeča stranka, ki v obrazložitvi pritožbe navaja, da je sodišče res odločalo o plačilu uporabnine za čas od januarja 2009 do 2012, vendar le v obsegu tožbenega zahtevka, kot je bil postavljen v prvotni tožbi, v tej tožbi vtožuje še nadaljnjih 20,00 EUR za vsak mesec uporabe.
3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V pritožbenem postopku ni sporno, da je bilo o plačilu uporabnine med istimi pravdnimi strankami za isto nepremičnino, v času od januarja 2009 do decembra 2012, že pravnomočno odločeno, tako po temelju kot po višini. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da obstaja procesna ovira za meritorno sojenje v tej zadevi, in sicer v obliki res iudicata (pravnomočno razsojena stvar).
6. Presoja o obstoju navedene procesne ovire temelji na kriteriju identitete spora: če je o identičnem tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno, novo sojenje ni dopustno. Spora sta po ustaljeni sodni praksi identična: če sta podana subjektivna istovetnost (v obeh pravdah nastopata isti stranki) in objektivna istovetnost. V obeh zadevah sta istovetna tožbena zahtevka, pri čemer se istovetnost primerjanih zahtevkov ne presoja po višini, pač pa predvsem po njuni podlagi, in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoče pravde.
7. Ker višina tožbenega zahtevka na identiteto zahtevka ne vpliva, je med tožbenim zahtevkom, ki ga je obravnavalo Okrožno sodišče v Ljubljani, in tem, ki je predmet tega pravdnega postopka podana, istovetnost tako v objektivnem kot v subjektivnem smislu in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi določila drugega odstavka 319. člena ZPP tožbo delno zavrglo, pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo tožeče stranke na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev v 2. točki izreka.
8. Tožeča stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla na podlagi določila 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.