Posredovanje zdravstvenih podatkov Policiji

Datum

12.01.2024

Številka

07120-1/2023/552

Kategorije

Zdravstveni osebni podatki, Policijski postopki, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 29. 12. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je psihiatrična bolnišnica dolžna policiji posredovati:

-zdravniški izvid, iz katerega bo razvidna diagnoza pacienta ob sprejemu oziroma po opravljenem zdravljenju na določen dan,

-ali je pacient na določen dan glede na postavljeno diagnozo razumel pomen svojih dejanj,

-kakšno je pacientovo trenutno zdravstveno stanje in ali je mogoče opraviti njegovo zaslišanje.

Priložili ste vso dosedanjo korespondenco med vami in psihiatrično bolnišnico. Ta je zahtevo policije zavrnila s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena ZVOP-2, 58. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov, 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pojasnjujemo še, da se lahko dokončno opredeljujemo do posredovanja osebnih podatkov uporabnikom le v nadzornih postopkih ter v pritožbenem postopku po 41. členu ZVOP-2, ki pa v vašem primeru ne pride v poštev, ker ne gre za podatke iz uradne evidence.

Po mnenju IP je izvajalec zdravstvene dejavnosti:

-dolžan policiji na njeno zahtevo posredovati obstoječe zdravstvene podatke pacienta, če so ti potrebni za izvedbo nalog iz pristojnosti policije (gre za obveznost posredovanja podatkov),

-upravičen policiji na njeno zahtevo posredovati informacije (npr. kot mnenje, pojasnila ali odgovor na vprašanje) o »pacientovem razumevanju pomena dejanj« in »ali je mogoče opraviti zaslišanje pacienta«, če so te informacije potrebne za izvedbo nalog iz pristojnosti policije (gre za dopustnost posredovanja informacij).

Obrazložitev

1. Za posredovanje obstoječih osebnih podatkov (lahko tudi v obliki ustrezne kopije zdravstvene dokumentacije ali izpisa iz informacijskega sistema!) je pravna podlaga zlasti v prvem odstavku 115. člena in v drugem odstavku 112. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter v drugem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), vse v zvezi z (g) točko drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe. Te pravne podlage se nanašajo na vse vrste osebnih podatkov, ki v trenutku vložitve zahteve že obstajajo oziroma, ki jih upravljavec že ima v neki obliki in v neki zbirki osebnih podatkov (npr. jih je že ustvaril ali že pridobil od drugod ter jih hrani ali kako drugače obdeluje). V konkretnem primeru so to verjetno zdravniški izvid kot dokument in diagnoza kot podatek (ne glede na to, ali se diagnoza nahaja na izvidu ali kakšnem drugem dokumentu ali zbirki) na določen dan, ter »trenutno zdravstveno stanje« (tudi to praviloma izhaja iz obstoječe dokumentacije hospitaliziranega pacienta in ni nujna dodatna interpretacija podatkov). Ni izključeno, da podatek o tem »ali je pacient razumel pomen svojih dejanj« in »ali je možno zaslišanje pacienta« posredno izhaja iz tudi obstoječe zdravstvene dokumentacije ali informacijskega sistema. V tem primeru bi moral izvajalec policiji zagotoviti te »surove« dokumente, da bi lahko policija samostojno ali s strokovno pomočjo ocenila, »ali je pacient razumel pomen svojih dejanj« in »ali je možno zaslišanje pacienta«. Konkretnih okoliščin predstavljenega primera IP ne more dokončno presojati.

Zgornje zakonske podlage za pridobitev osebnih podatkov so za upravljavca zavezujoče, zaradi česar ustvarjajo dolžnost posredovanja osebnih podatkov. Zavrnitev zahteve je možna le, če niso izpolnjeni formalni pogoji iz prvega 41. člena ZVOP-2 (to so: navedba zadeve v reševanju, pojasnilo o konkretnih namenih, navedba pravne podlage, identiteta uporabnika, natančna opredelitev zahtevanih osebnih podatkov ter način in oblika, v kateri uporabnik želi pridobiti podatke) ali izjemoma, če je očitno, da gre za nesorazmerno (pretirano) zahtevo ali da niso izpolnjeni drugi materialnopravni pogoji (npr. da ne gre za zadevo v aktivnem reševanju pri policiji ali da so podane posebne zakonske omejitve siceršnje pravice do pridobitve osebnih podatkov).

IP opozarja, da ima policija v konkretnem primeru možnost zoper zavrnilni odgovor psihiatrične bolnišnice vložiti predlog v nepravdnem sodnem postopku, kot do določa četrti odstavek 41. člena ZVOP-2. Pritožba pri IP ni možna.

2. Če si informacije o tem »ali je pacient razumel pomen svojih dejanj« in »ali je možno zaslišanje pacienta« ne da pridobiti iz obstoječe dokumentacije oziroma zbirk podatkov in je za ugoditev zahtevi potrebna strokovna interpretacija obstoječih podatkov ali dodaten pregled pacienta ter posledično priprava mnenja ali pojasnila oziroma odgovora na vprašanje, ne gre za posredovanje obstoječih osebnih podatkov iz zbirke osebnih podatkov, temveč za pripravo nove informacije (informacija pomeni nadgradnjo ali dodano vrednost obstoječega podatka). V tem primeru ne gre za običajno posredovanje podatkov iz zbirk, temveč za pripravo novega dokumenta. V takih primerih ni mogoče govoriti o dolžnosti posredovanja informacij. Izjema bi bila, če bi zakon, ki določa podlago za posredovanje, izrecno določil dolžnost posredovanja pojasnil, mnenj, odgovorov in podobno (tak primer je Zakon o državnem odvetništvu). V konkretnem primeru temu ni tako, zato je izvajalec zgolj upravičen ugoditi zaprosilu policije. Toda to ne pomeni, da za pripravo in posredovanje zaprošene informacije ni pravne podlage, saj se zgornje zakonske podlage raztezajo tudi na pripravljeno informacijo pod dodatnim pogojem, da jo je upravljavec prostovoljno pripravljen pripraviti. Razlika je le v tem, da priprava informacije za upravljavca ni obvezna.

IP še pojasnjuje, da v konkretnem primeru nikakor ne gre za zahtevo policije za pripravo in posredovanje izvedenskega mnenja v pravem pomenu besede.

IP na splošno priporoča, da se tovrstnih zaprosil državnih organov, ki se nanašajo na pripravo enostavnih informacij (tako kot je to v konkretnem primeru) iz razlogov učinkovitega izvajanja pristojnosti, ekonomičnosti, vzajemnega zaupanja in pomoči, ne zavrača. S tem se tudi ne okrnijo možnosti za pripravo pravih izvedenskih mnenj (npr. s strani iste bolnišnice v primeru t.i. zavodskih mnenj ali s strani tam zaposlenih zdravnikov, ki so hkrati sodni izvedenci) v kasnejših sodnih ali drugih uradnih postopkih, saj policija za enostavne informacije (npr. ali je možno zaslišanje pacienta) praviloma ne bo imenovala izvedenca tudi če izvajalec zahtevo zavrne, v sodnem ali drugem uradnem postopku pa bo še vedno lahko imenovan izvedenec, če bo tako odločil pristojni organ.

To mnenje je skladno tudi s starejšimi mnenji IP, in sicer št. 0712-303/2007/2 (3. 4. 2007), 0712-964/2007/2 (5. 11. 2007), 07121-1/2022/332 (22. 3. 2022), 07120-1/2020/639 (9. 12. 2020) in 07121-1/2020/1453 (24. 8. 2020).

Prijazen pozdrav.

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka